<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=92044"><dc:title>Kemijska sestava in morfološki deskriptorji plodov akcesij Prunus domestica L. in P. cerasifera Ehrh.</dc:title><dc:creator>Horvat,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šiško,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Janja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fenoli</dc:subject><dc:subject>antocianini</dc:subject><dc:subject>mirabolana</dc:subject><dc:subject>sliva</dc:subject><dc:subject>ringlo</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava kemijsko sestavo in morfološke deskriptorje plodov akcesij dveh vrst sliv: Prunus domestica L. in P. cerasifera Ehrh. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v kemijskih in morfoloških lastnostih plodov med tema dvema vrstama ter oceniti njihov potencial kot vir antioksidantov in sladkorjev. V raziskavo smo vključili 31 akcesij sliv, ki smo jih analizirali glede na 18 morfoloških deskriptorjev ter vsebnost sladkorjev,  skupnih fenolov in antocianinov. Statistično značilne razlike smo ugotovili pri naslednjih morfoloških lastnostih: velikost plodov, lateralna oblika plodu, simetrija plodu v vertikalnem pogledu, globina šiva sadja pri peclju, barva mesa, trdnost mesa, sočnost ploda ter stopnja spojenosti koščice in mezokarpa. Na drugi strani statistično značilne razlike niso bile ugotovljene pri depresiji na vrhu ploda, prisotnosti dlakavosti, globini votline peclja ploda, osnovni barvi kože, obliki koščice v lateralnem in ventralnem pogledu, površini endokarpa, širini dna koščice ter obliki vrha koščice. Rezultati so pokazali, da se akcesije razlikujejo po barvi eksokarpa. Najpogostejša barva plodov je bila rdeča, ki je predstavljala 36 % vseh plodov, sledi rumena z 21 % in škrlatno vijolična z 12 %. Analiza je pokazala, da je barva plodov v pozitivni korelaciji z vsebnostjo antocianinov. Plodovi z rdečo barvo kože so imeli visoke vrednosti antocianinov (mediana 180,50 mg/100g) in nizke vrednosti sladkorjev (mediana 14,70 °Brix). Plodovi z zeleno barvo eksokarpa so imeli visoke vrednosti sladkorjev (mediana 19,40 °Brix) in nizke vrednosti antocianinov (mediana 7,60 mg/100g). Spearmanov korelacijski test je pokazal, da obstaja močna pozitivna korelacija med vsebnostjo skupnih antocianinov in fenolov.</dc:description><dc:publisher>K. Horvat</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-13 09:45:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92044</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
