<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=92180"><dc:title>Keratinski nanodelci iz produkta hidrotermične razgradnje perja/volne in formulacija premazov na celulozne tekstilije</dc:title><dc:creator>Gavrić,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čolnik,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fras Zemljič,	Lidija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ionsko geliranje</dc:subject><dc:subject>keratin</dc:subject><dc:subject>hitozan</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>celjenje ran</dc:subject><dc:subject>antioksidativnost</dc:subject><dc:description>V magisterskem delu je predstavljena sinteza delcev iz ekstrahiranega keratina iz odpadne volne oz. perja in kvaterniziranega hitozana. Cilj je, da dobimo nanodelce (velikost delcev do 100 nm), katere bi uporabili za medicinske tekstilije namenjene celjenju ran. Keratinske suspenzije smo še dodatno prečistili z dializo in filtrirali skozi 1 μm filter. Sintezo nanodelcev smo izvedli z metodo ionskega geliranja, kjer smo počasi dodajali hitozan v keratin pri pH=5, konstantnem mešanju in pri sobni tempraturi z namenom, da bi zamrežili keratinske karboksilne (negativne) skupine s hitozanskimi aminskimi (pozitivnimi) skupinami. Pri optimizaciji razmerij in sprotnem merjenju zeta potenciala je bila izbrana mešanica F v množinskem razmerju hitozan:keratin=1:5000. Ta je pri meritvah zeta potenciala skozi pH območje med 2 in 9, imela izoelektrično točko pri pH okoli 7 in s tem obdržala tako pozitiven kot negativen značaj, kar kaže na amfoterni značaj in uspešno zamreženje. S tem v delce doprinesemo antioksidativne kot protimikrobne značilnosti obeh združenih polimerov. Optimalni mešanici smo nanesli na bombažno tekstilijo in preverili antioksidativnost le te, ki je bila visoka. Nazadnje smo naredili test omočljivost tekstilije in izmerili ATR-FTIR spekter, s pomočjo katerega smo ugotovili, da pri sintezi premaza in premazovanju ni prišlo do spremembe glavnih funkcionalnih skupin,</dc:description><dc:publisher>[T. Gavrić]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-19 07:28:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>92180</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
