<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=92324"><dc:title>Sprejem, triaža in nadaljnje zdravljenje bolnika z bolečino v prsnem košu v enoti za bolezni</dc:title><dc:creator>Temlin,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lainščak,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Zvonka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>triaža</dc:subject><dc:subject>triažna medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>urgentni center</dc:subject><dc:subject>bolečina v prsnem košu</dc:subject><dc:subject>enota za bolezni</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolečina v prsnem košu je pogost pojav v urgentni službi, kjer je pravilna triaža zaradi različnih vzrokov, kot je akutni miokardni infarkt, ključna.
Metode: Raziskava je temeljila na kombinaciji mešanih metod raziskovanja, s ciljem poglobljenega razumevanja obravnave bolnika z bolečino v prsnem košu.
Rezultati: V retrospektivni raziskavi smo pregledali dokumentacijo 3828 bolnikov, od katerih je zaradi bolečine v prsnem košu bilo v Enoti za bolezni obravnavanih 93 bolnikov (2,43 %). Bolniki v oranžni kategoriji (n=10) so v povprečju na obravnavo čakali manj časa kot bolniki v rumeni ali zeleni kategoriji, kar pa ni bilo statistično značilno (n = 82, 25,3 minute VS 36,51 minut; p = 0,580). V triažni ambulanti je bilo 11 bolnikov razvrščenih v rdečo ali oranžno kategorijo; intravenska kanila je bila nastavljena pri 2 izmed 8, ki so v urgentni center prišli brez kanile. Intervjuji so pokazali, da triažne medicinske sestre dobro prepoznajo simptome bolečin v prsnem košu, ki lahko kažejo na življenjsko nevarne bolezni, kot je akutni koronarni sindrom.
Razprava in zaključek: Bolečina v prsnem košu je bila v izbranem obravnavanem obdobju redko vzrok za obravnavo v Enoti za bolezni (2,43 %). Čakanje bolnikov iz oranžne kategorije pomembno presega v smernicah priporočeni čas 10 minut. Vstavitev intravenske kanile ni del standardnih postopkov v triaži. Teoretično znanje in praktične izkušnje zdravstvenih delavcev so ključni za uspešno triažiranje. Stalno izpopolnjevanje in boljša povezanost z zdravniki izboljšata prepoznavanje življenjsko ogrožajočih stanj.</dc:description><dc:publisher>[N. Temlin]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-28 18:48:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92324</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
