<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=92373"><dc:title>Ekonomika preusmeritve kmetije Ambrož iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje</dc:title><dc:creator>Ambrož,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pažek,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Robačer,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološko kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>preusmeritveni načrt</dc:subject><dc:subject>ekonomika</dc:subject><dc:description>Tako v Evropi kot v Sloveniji ekološko kmetijstvo vedno bolj pridobiva na pomenu, kar pa za kmetovalca pomeni tudi večjo konkurenco na tem področju. Namen diplomskega dela je oceniti, ali bi lahko na kmetiji Ambrož, s preusmeritvijo iz konvencionalnega načina reje v ekološkega, izboljšali finančni rezultat kmetije. Osnovna dejavnost na kmetiji je prireja mleka, kar se v prehodu na ekološki način reje ne bi spremenilo. S pomočjo simulacijskih modelov smo ocenili koeficiente ekonomičnosti kmetijskih pridelkov za vsa tri obdobja preusmeritve. S SWOT analizo smo definirali prednosti in pomanjkljivosti postopka preusmeritve iz konvencionalne kmetije v ekološko. Predvidene razlike v koeficientih ekonomičnosti so nastale predvsem zaradi višje cene, ki jo dosegajo ekološki pridelki in zaradi višjih neposrednih plačil. Finančni rezultat pred preusmeritvijo je znašal -6.646,00 €, v ekološkem načinu pridelave pa 6.017,00 €. Nižja vrednost koeficienta ekonomičnosti v konvencionalni pridelavi je posledica nizke cene pridelkov in števila delovnih ur. V ekološkem načinu kmetovanja smo dokazali boljše ekonomsko stanje kmetije.</dc:description><dc:publisher>M. Ambrož</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-02 14:24:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92373</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>