Proces deinstitucionalizacije v vzgojnih zavodihŠteh Petrič, Petra (Avtor) Areh, Igor (Mentor) deinstitucionalizacijavzgojni zavodirazvojdiplomske nalogeV zaključnem delu smo opisali kratko zgodovino razvoja vzgojnih zavodov v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni, kjer ugotovimo, da že štirideset let ni bilo vsebinskih sprememb na področju dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami, temveč le bolj ali manj arhitekturnih preobrazb ustanov. Po skoraj pol stoletja je bil sprejet nov zakon, ki ureja celovito obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. V nadaljevanju opredelimo kdo so otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami in kdo ali kaj vpliva na razvoj težav oziroma motenj. V osrednjem delu spoznamo proces in diskurze deinstitucionalizacije v vzgojnih zavodih. Deinstitucionalizacija je kompleksen, dolgotrajen in predvsem družbeni proces pri katerem strmimo k zapiranju totalnih ustanov in k ustvarjanju oskrbe v skupnosti z ustanavljanjem služb, ki nadomestijo institucije. Deinstitucionalizacija kot glavna teoretska premisa pod katero spadajo diskurzi normalizacije, regionalizacija, decentralizacija, diferenciacija, individualizacija, socialno vključevanje, participacija, opolnomočenje – usmerjenost v vire in v življenjski svet otrok in mladostnikov usmerjena socialno pedagoška pomoč je glavna ideja novo nastalih strokovnih centrov. Strokovni centri so pomemben člen v razvoju diferencirane, ustrezne in v posebne potrebe otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami usmerjene pomoči.P. Šteh Petrič20252025-04-12 15:29:18Diplomsko delo/naloga92492sl