Pomen komunikacije v stresnih situacijah med pandemijo COVID-19Pance, Urša (Avtor) Županič, Franc Željko (Mentor) Komunikacijastrespandemija COVID-19krizno upravljanjezdravstveni delavci.UVOD: Pandemija je predstavljala velik izziv tako za zdravstvene delavce kot za širšo javnost, saj so bile komunikacijske ovire zaradi zaščitnih ukrepov, socialne distance in hitrega širjenja dezinformacij zelo izrazite. Magistrsko delo raziskuje pomen komunikacije v stresnih situacijah pandemije COVID-19, s posebnim poudarkom na zdravstvenem sektorju. Namen dela je analizirati, kako učinkovita komunikacija vpliva na obvladovanje stresa v kriznih razmerah in kako lahko izboljšane komunikacijske strategije prispevajo k boljšemu soočanju s podobnimi izzivi v prihodnosti. METODE: V teoretičnem delu magistrskega dela so podrobno opisani vloga komunikacije, ovire, ki so se pojavile med pandemijo, in vpliv stresa na komunikacijske procese. Prav tako je predstavljena vloga kriznega managementa in vodstvenih pristopov v zdravstvenih ustanovah, ki so v kriznih situacijah ključni za zagotavljanje stabilnega delovanja sistema. Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketno metodo. Raziskava je vključevala pripravo strukturiranega vprašalnika, ki je razdeljen na več sklopov in zajemal ključna področja, kot so dojemanje komunikacije v kriznih situacijah, stopnja stresa in učinkovitost komunikacijskih strategij med pandemijo COVID-19. Vprašalnik je bil naključno razposlan med zdravstvene delavce po metodi snežne kepe. Na ta način je bil zajet reprezentativen vzorec 236 anketirancev, kar je omogočilo statistično obdelavo podatkov z opisno statistiko in preverjanjem hipotez. REZULTATI: Izvedena raziskava je s pomočjo štirih hipotez celovito osvetlila pomen komunikacije v času stresne situacije pandemije COVID-19 v zdravstvenem okolju. Ugotovljeno je bilo, da ima komunikacija ključno vlogo pri obvladovanju stresa, saj deluje kot zaščitni dejavnik, ki zmanjšuje občutke nemoči in prispeva k učinkovitejšemu reševanju težav. Medtem so zaposleni kljub epidemiološkim omejitvam še vedno najpogosteje posegali po osebnem pogovoru, kar poudarja pomen neposredne človeške interakcije v kriznih razmerah. Potrjeno je bilo, da se stres med zaposlenimi najpogosteje izraža skozi fizične simptome, kot sta glavobol in utrujenost, kar še dodatno potrjuje potrebo po zgodnjem prepoznavanju stiske in zagotavljanju podpore. Zadnja hipoteza pa je pokazala, da se način in pomen komunikacije razlikujeta glede na delovno področje v zdravstvu – denimo, da zaposleni na intenzivnih, internističnih in pediatričnih oddelkih komunikaciji pripisujejo večjo vlogo zaradi narave svojega dela. DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK: Na podlagi rezultatov so bili v zaključku podani predlogi za izboljšanje komunikacijskih strategij v zdravstvenih sistemih v kriznih razmerah. Ključni poudarki vključujejo pomen jasnih in enotnih informacij, boljšo koordinacijo med vodstvom in zaposlenimi ter krepitev kompetenc zdravstvenih delavcev na področju kriznega komuniciranja.20252025-04-22 14:27:08Magistrsko delo/naloga92569sl