<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=92583"><dc:title>Vpliv neravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem na izgorelost</dc:title><dc:creator>Košir,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič,	Jasmina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Izgorelost</dc:subject><dc:subject>neravnovesje</dc:subject><dc:subject>posledice</dc:subject><dc:subject>kariera</dc:subject><dc:subject>zasebno življenje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vpliv neravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem na pojav izgorelosti. V sodobnem delovnem okolju je ravnovesje med delovnimi obveznostmi in osebnim življenjem ključno za ohranjanje zdravja in produktivnosti zaposlenih. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako neravnovesje med delom in zasebnim življenjem vpliva na stopnjo izgorelosti glede na starost in število otrok, ter katere dejavnike je mogoče prepoznati kot ključne pri tem procesu.
V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti izgorelosti, dejavniki, ki vplivajo na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, ter posledice neravnovesja za posameznike in organizacije. Opredeljene so različne vrste izgorelosti ter faze njenega razvoja. Raziskava se osredotoča tudi na ukrepe, ki jih podjetja lahko sprejmejo za preprečevanje izgorelosti in izboljšanje delovnih pogojev.
V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 120 posameznikov, pri čemer so bili analizirani ključni statistični kazalniki, kot so povprečne vrednosti, standardni odkloni ter regresijska analiza. Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna povezava med neravnovesjem poklicnega in zasebnega življenja ter stopnjo izgorelosti. Najbolj izpostavljeni so posamezniki, ki delajo v zahtevnih delovnih pogojih, imajo veliko delovnih obveznosti in hkrati omejene možnosti za sprostitev in regeneracijo.
Raziskava prinaša pomembne ugotovitve za organizacije, ki želijo zmanjšati tveganje izgorelosti med zaposlenimi. Ključni predlogi vključujejo uvedbo fleksibilnih delovnih pogojev, izboljšanje organizacijske kulture ter promocijo zdravih življenjskih navad. Zaključek magistrskega dela poudarja pomen sistematičnega pristopa k obravnavi ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter potrebo po dodatnih raziskavah na tem področju.
 </dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-23 12:17:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92583</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>