<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=92981"><dc:title>Občutek ogroženosti prebivalcev občine Borovnica</dc:title><dc:creator>Novak Dolinšek,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>občutek ogroženosti</dc:subject><dc:subject>prebivalci</dc:subject><dc:subject>občina Borovnica</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Občutek ogroženosti je subjektivno doživljanje nevarnosti, ki ga posamezniki občutijo ne glede na dejansko stopnjo kriminalitete v njihovem okolju. V sodobni družbi je občutek ogroženosti pogosto pogojen z različnimi dejavniki, kot so pretekle izkušnje, spol, starost, kakovost bivalnega okolja in prisotnosti varnostnih institucij. Ne glede na realno varnostno stanje lahko občutek ogroženosti pomembno vpliva na kakovost življenja, omejuje vsakodnevne dejavnosti in povzroča nezaupanje v delovanje skupnosti. Namen raziskave je bil preučiti občutek ogroženosti med prebivalci občine Borovnica, njegove vzroke in pričakovanja glede varnostnih ukrepov. Uporabljena je bila spletna anketa, na katero se je odzvalo veliko število prebivalcev, kar je omogočilo zanesljivo analizo. Rezultati kažejo, da večina Borovnico še vedno dojema kot razmeroma varno, a občutek ogroženosti vseeno obstaja, predvsem zaradi slabe urejenosti javnih površin, pomanjkanja razsvetljave ter šibke prisotnosti policije in redarstva. Odsotnost vidnih preventivnih ukrepov je pri številnih prebivalcih vzbujala občutek, da varnost ni dovolj prioritetna naloga občinskih oblasti. Ženske, starejši in tisti z izkušnjami z viktimizacijo občutijo večjo ogroženost. Sklepamo, da občutek ogroženosti izhaja bolj iz socialne in prostorske neurejenosti kot dejanske kriminalitete. Priporočamo izboljšanje infrastrukture, večjo prisotnost varnostnih služb ter preventivne in ozaveščevalne dejavnosti, zlasti za ranljive skupine. Ukrepi naj ciljajo tudi na zmanjšanje strahu, ne le kriminalitete kot takšne. Zavedati se je treba, da občutek ogroženosti vpliva na socialno kohezijo, zaupanje v institucije in pripravljenost prebivalcev za dejavno sodelovanje v skupnosti.</dc:description><dc:publisher>N. Novak Dolinšek</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-29 10:43:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92981</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
