<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=92997"><dc:title>Upravljanje pričakovanj zaposlenih z vidika vodij</dc:title><dc:creator>Logar,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pričakovanja zaposlenih</dc:subject><dc:subject>vodje</dc:subject><dc:subject>upravljanje pričakovanj</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:subject>teorija LMX</dc:subject><dc:description>Raziskovali smo kako vodje zaznavajo pričakovanja svojih zaposlenih ter v kolikšni meri se ta zaznava ujema z dejanskimi pričakovanji zaposlenih. Ključno nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v zaznavanju štirih področij: kakovosti odnosa med vodjo in zaposlenim, vodstvenega vedenja, zadovoljstva pri delu ter pomembnosti kariernih pričakovanj.

V teoretičnem delu smo opredelili pojem pričakovanj zaposlenih ter predstavili dejavnike, ki nanje vplivajo. Nadalje smo predstavili načine upravljanja pričakovanj in se osredotočili na vlogo vodij pri tem procesu. V empiričnem delu smo z uporabo validiranih vprašalnikov (LMX-7, MLQ, JSS, CEQ) izvedli kvantitativno raziskavo v petih organizacijskih enotah večjega podjetja ter analizirali 40 odgovorov zaposlenih in vodij.

Z uporabo Mann-Whitneyjevega U-testa in Kruskal-Wallisovega H testa smo preverili štiri raziskovalna vprašanja, Spearmanova korelacija pa je dodatno osvetlila povezanost med zadovoljstvom pri delu in kariernimi pričakovanji. Rezultati raziskave so pokazali visoko stopnjo usklajenosti med zaznavami zaposlenih in vodij, kar kaže na dobro razumevanje vodij o tem, kaj njihovi zaposleni pričakujejo. Kljub temu pa to še ne pomeni, da so zaposleni visoko zadovoljni, le da vodje njihova pričakovanja prepoznavajo razmeroma natančno.

Ugotovitve nakazujejo na pomen kontinuiranega spremljanja pričakovanj in vodenja odprtega dialoga med vodji in zaposlenimi. Pri tem je ključno razumeti, katera pričakovanja vodje lahko aktivno naslavljajo ter katera so pogojena s širšimi organizacijskimi dejavniki. 

Pridobljeni vpogledi ponujajo uporabne iztočnice za nadaljnje raziskave, ki bi lahko vključevale tudi merjenje organizacijske klime, kulture in zadovoljstva tako zaposlenih kot vodij. Takšen pristop bi omogočil celovitejše razumevanje usklajenosti znotraj organizacije ter dolgoročno prispeval k večjemu zadovoljstvu in učinkovitosti zaposlenih.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-30 09:08:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92997</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>