<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93015"><dc:title>Razvoj strategij za zadrževanje kadrov in izboljšanje organizacijske pripadnosti v družinskem transportnem podjetju</dc:title><dc:creator>Berke,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarotar Žižek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Organizacijska pripadnost</dc:subject><dc:subject>fluktuacija</dc:subject><dc:subject>management človeških virov</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo zaposlenih</dc:subject><dc:subject>strategije za zadrževanje kadrov</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo obravnavali izzive, s katerimi se sooča družinsko transportno podjetje pri zadrževanju zaposlenih in izboljšanju njihove organizacijske pripadnosti. Podjetje se sooča z visoko fluktuacijo zaposlenih, kar negativno vpliva. Na stabilnost poslovanja, učinkovitost in kakovost storitev, ki jih opravljajo. Glavni dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih so nepredvidljivi delovni urniki, omejene možnosti napredovanja, pomanjkanje sistema nagrajevanja in otežena komunikacija med vodstvom in zaposlenimi. 
V teoretičnem delu smo se osredotočili na koncept zadovoljstva zaposlenih, organizacijsko pripadnost in pojav fluktuacije. Podrobno smo predstavili tridimenzionalni model pripadnosti (afektivna, kalkulativna in normativna) ter dejavnike, ki vplivajo na ohranjanje zaposlenih, kot so delovni pogoji, nagrajevanje, način vodenja in organizacijska kultura. Obravnavali smo izzive sodobnega upravljanja človeških virov v transportni panogi, predvsem v mikro podjetjih. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo med zaposlenimi, pri čemer smo uporabili anketni vprašalnik o zadovoljstvu, organizacijski pripadnosti in razlogih za morebitne odhode zaposlenih. Ugotovili smo, da so ključni problemi povezani z nezadostnim nagrajevanjem, premajhno podporo, pomanjkanjem možnosti napredovanja in neučinkovito komunikacijo z vodstvom. Hkrati pa nekateri zaposleni izkazujejo čustveno pripadnost podjetju, predvsem zaradi dolgoletnega sodelovanja in povezanosti z vodjo.
Na podlagi ugotovitev smo oblikovali model šestih strategij za zadrževanje kadrov, ki vključujejo izboljšanje komunikacije, uvedbo fleksibilnejših delovnih pogojev, sistem nagrajevanja, večjo vključenost zaposlenih pri odločanju ter uvajanje razvojno-izobraževalnih možnosti. Predlagani model smo zasnovali tako, da omogoča merjenje uspešnosti uvedenih ukrepov v določenem časovnem obdobju in prilagajanje glede na dosežene učinke. Podjetje ima kljub omejenim virom potencial za izboljšanje kadrovske stabilnosti in organizacijske pripadnosti zaposlenih, če vzpostavo sistematičen pristop k upravljanju človeških virov, ki bo temeljil na zaupanju, sodelovanju in nagrajevanju.</dc:description><dc:publisher>M. Berke</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-31 08:42:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93015</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
