<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93022"><dc:title>Frazemi s poimenovanji za živali v hotinjskem govoru</dc:title><dc:creator>Dokl,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koletnik,	Mihaela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dialektologija</dc:subject><dc:subject>štajerska narečna skupina</dc:subject><dc:subject>vzhodnopohorski govor</dc:subject><dc:subject>narečna frazeologija</dc:subject><dc:subject>primerjalni frazemi z zoonimno sestavino</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z naslovom Frazemi s poimenovanji za živali v hotinjskem govoru obravnava živalske frazeme v hotinjskem govoru, ki spada med vzhodnopohorske govore štajerske narečne skupine. V središče postavlja primerjalne frazeme, v katerih nastopajo poimenovanja za živali, zlasti domače in prostoživeče, ter razkriva, kakšno vlogo imajo te živali kot pomenski nosilci v narečnem govoru.
Gradivo je bilo zbrano s pomočjo terenskega raziskovanja in nato primerjano s knjižnimi frazemi iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Slovarja slovenskih frazemov. Ugotovljeno je bilo, da se manjši del narečnih frazemov delno ali v celoti pomensko prekriva s knjižno različico, medtem ko več primerjalnih frazemov kaže izrazito lokalno specifiko in niso zabeleženi v knjižnih slovarjih. Prav ti frazemi pričajo o živosti in ustvarjalnosti narečnega jezika, ki ohranja prvine tradicionalnega mišljenja in vrednotenja sveta.
Poseben poudarek je namenjen prenesenim pomenom, ki jih imajo živali v frazemih – pri tem izstopajo predvsem negativne osebnostne in socialno nezaželene lastnosti, kot so lenoba, lažnivost, trma, pijanost … Pozitivni pomeni, kot sta pridnost ali zvestoba, so redkejši, a vseeno prisotni. V delu so pod drobnogled vzete tudi manjšalnice, ki pogosto izražajo nežnost ali čustveno navezanost in se pojavljajo tako ob domačih kot tudi ob prostoživečih živalih.
Namen naloge je prispevati k raziskovanju slovenske narečne frazeologije, ki je še vedno slabo dokumentirana. S tem magistrskim delom smo želeli dopolniti jezikovno sliko slovenskega prostora in opozoriti na pomen ohranjanja jezikovne ter kulturne raznolikosti, kot jo odraža tudi hotinjski govor.</dc:description><dc:publisher>N. Dokl</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-01 18:22:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93022</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Hotinja vas (Slovenija); 1400-1507;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
