<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93066"><dc:title>Uporaba prostorskih ključev pri učencih osmega razreda osnovne šole</dc:title><dc:creator>Lapuh,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>likovna vzgoja</dc:subject><dc:subject>likovna umetnost</dc:subject><dc:subject>likovna didaktika</dc:subject><dc:subject>likovni prostor</dc:subject><dc:subject>metodika</dc:subject><dc:subject>učni načrti</dc:subject><dc:subject>prostorski ključi</dc:subject><dc:subject>osnovne šole</dc:subject><dc:description>V članku se ukvarjamo s specifičnim problemom, ki ga je mogoče zaznati pri urah likovne umetnosti v osmem in devetem razredu osnovne šole pri artikulaciji prostora na ploskvi z uporabo prostorskih ključev. Izkušnje kažejo, da učenci znanja o prostorskih ključih, ki ga usvojijo, kasneje v drugih likovnih nalogah pogosto ne izkažejo več. Ta problem smo podrobneje osvetlili z izvedbo kvalitativne raziskave pri 28 učencih osmega razreda osnovne šole, v kateri smo proučevali, kako učenci že naučeno znanje o prostorskih ključih uporabijo tudi v likovnih nalogah, pri katerih uporaba prostorskih ključev od njih ni eksplicitno zahtevana. Ena izmed ključnih ugotovitev raziskave je, da kar dve tretjini učencev v drugi risbi ni uporabilo znanja o prostorskih ključih, čeprav so ga izkazali v prvi risbi. To razkriva, da učenje prostorskih ključev, ki poteka zgolj nekaj ur pri predmetu likovna umetnost, ne vodi do tega, da bi učenci to znanje ponotranjili do te mere, da bi ga lahko spontano uporabljali.</dc:description><dc:publisher>Univerzitetna založba Univerze v Mariboru</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2025-06-04 10:00:27</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>93066</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
