<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93125"><dc:title>Zaznavanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil kot vira ogrožanja okolja</dc:title><dc:creator>Grčar,	Silvo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotlar,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološka kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>okoljska škoda</dc:subject><dc:subject>vojska</dc:subject><dc:subject>mirnodobne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>zaznavanje</dc:subject><dc:subject>doktorske disertacije</dc:subject><dc:description>Višja ekološka ozaveščenost in prizadevanje družbe za uresničevanje trajnostnih ciljev prispeva k pomenu okolja kot vrednote, ki jo moramo ohraniti. Različne znanstvene discipline so sicer že opozorile na nekatere okoljske vplive mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil. Z vidika ekološke kriminologije ugotavljamo manko prispevkov o specifičnih povzročiteljih okoljske škode, kot so oborožene sile. V disertaciji z ekološko-kriminološkega vidika pojasnjujemo kompleksno problematiko vojaške dejavnosti kot vira ogrožanja okolja. 

Pri obstoječi vojaški tehnologiji v uporabi in načinu vojskovanja so okoljske posledice vojaških dejavnosti predvidljive. Generična dejavnost oboroženih sil ima negativne posledice za okolje. Vojska je velik porabnik virov, onesnaževalec in proizvajalec emisij. Iz tega razloga lahko zgolj omeji negativne vplive na okolje oziroma poveča svojo energetsko učinkovitost. Vojaško zavezništvo Nata promovira skrb za okolje, blažitev negativnih okoljskih posledic vojaških dejavnosti in prispevek k okoljski varnosti, pri čemer se tovrstna orientiranost odraža tudi v delovanju nacionalnih oboroženih sil. Oborožene sile imajo sicer neko svojo notranjo dinamiko razvoja, medtem ko so predvsem v demokratičnih ureditvah pod civilnim nadzorom in njene naloge temeljijo na civilni zakonodaji, pri čemer so zmogljivosti teh pogojene z odločitvami političnih odločevalcev in gospodarske moči države.
 
Slovenska vojska in nekatere njene mirnodobne dejavnosti imajo v primerjavi s tujimi oboroženimi silami podobne okoljske vplive in s tem podobna okoljska vprašanja, ki ob neustreznem pristopu reševanja tako vojaških odločevalcev kot lokalne skupnosti lahko vodijo v zaskrbljenost, nezaupanje, družbeno nasprotovanje ali konflikt. Tudi v Republiki Sloveniji obstaja dolgotrajno nasprotovanje glede statusa in vojaških dejavnosti na osrednjem vadišču Slovenske vojske. 

Slovenska vojska se podobno kot tuje oborožene sile soočajo z izzivom uravnoteženja zagotavljanja vojaške pripravljenosti in uresničevanjem trajnostnih ciljev. Vzporedno z doktrinarnimi spremembami vojskovanja, tehnološko modernizacijo in evropskimi okoljskimi strategijami se tudi za obrambno ministrstvo odpirajo možnosti z razmahom vojaško-okoljskega kompleksa, kjer je energetska učinkovitost oboroženih sil dosegljiv cilj. Kot dobro izhodišče je deklarativna odločenost Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske prispevati k varovanju okolja pred vplivi vojaških dejavnosti ter zavezanost k spoštovanju okoljske zakonodaje. V zvezi okoljske problematike na osrednjem vadišču Slovenske vojske bi morali odločevalci več pozornosti nameniti reševanju vplivov vojaških dejavnosti, ki jih prebivalstvo zaznava kot najbolj ogrožajoče. Ekološko kriminaliteto oboroženih sil v Republiki Sloveniji glede na kontekstualne značilnosti predstavimo kot problematično na politični in geografski dimenziji.</dc:description><dc:publisher>S. Grčar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2025-06-08 10:42:46</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93125</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
