<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93156"><dc:title>Izgorelost in stres zaposlenih v domovih starejših občanov: vloga motivacije in zadovoljstva pri preprečevanju</dc:title><dc:creator>Jaušovec,	Taša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Izgorelost</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>Dom starejših
občanov</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga podrobno opisuje problem izgorelosti in stresa na delovnem mestu. V
nalogi se osredotočamo na to, kakšno vlogo nosita motivacija in zadovoljstvo pri
preprečevanju ter kakšni so rezultati. V delu obravnavamo medsebojno povezanost
stresa, izgorelosti, motivacije, zadovoljstva in kakovosti storitev zaposlenih v domu
starejših občanov. Izhajamo iz dejstva, da je dobro počutje zaposlenih ključno za
učinkovito izvajanje delovnih nalog in zagotavljanje kakovostne oskrbe. Ugotavljamo, da
so zaposleni pogosto izpostavljeni stresu zaradi obremenitev, čustvene izčrpanosti ter
pomanjkanja podpore s strani vodstva in sodelavcev, kar vodi v izgorelost in zmanjšuje
njihovo zadovoljstvo pri delu. Največja izpostavljenost negativnim dejavnikom je
zaznana pri zaposlenih srednjih let in tistih z daljšim delovnim stažem, kar kaže na
dolgoročne učinke delovne preobremenjenosti. Kljub srednji do visoki povprečni
motivaciji so razlike med starostnimi skupinami izrazite, pri čemer starejše zaposlene bolj
motivira delovno okolje, mlajše pa plača in odnosi. Podpora, odnosi in sistem
nagrajevanja so ocenjeni nizko, kar predstavlja pomembno področje za izboljšave.
Rezultati potrjujejo, da izgorelost in stres negativno vplivata na motivacijo in
zadovoljstvo zaposlenih ter posredno tudi na kakovost storitev. Pomanjkljiva podpora in
občutek preobremenjenosti zmanjšujeta delovno zavzetost in lahko dolgoročno
povzročita fluktuacijo kadra. Ob koncu dela poudarjamo še pomen povratne zanke za
izboljšanje delovnih pogojev, organizacije dela ter krepitve medosebnih odnosov in
sistemov podpore, s ciljem povečanja zadovoljstva in dolgoročne učinkovitosti zaposlenih
v socialnovarstvenih zavodih.</dc:description><dc:publisher>T. Jaušovec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-10 09:51:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93156</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
