<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93161"><dc:title>Zgodovinski razvoj dela obsojencev</dc:title><dc:creator>Zemljarič,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hacin,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obsojenci</dc:subject><dc:subject>delo obsojencev</dc:subject><dc:subject>zgodovinski razvoj</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Zaključno delo se osredotoča na delo obsojencev. V prvem delu zaključnega dela je predstavljen zgodovinski razvoj dela obsojencev skozi obdobje antike, srednjega veka, novega veka in moderne dobe. V drugem delu zaključnega dela pa je prikazana organizacija dela obsojencev v izbranih evropskih državah (Slovenija, Velika Britanija, Francija in Nemčija) v današnjem času. Zgodovinski pregled je pokazal, da je delo obsojencev prisotno v praktično vseh delih sveta in skozi celotno človeško zgodovino. V antiki je prisilno delo predstavljalo eno glavnih kazni. Obsojenci so delali v rudnikih, kamnolomih, železarnah ali opravljali javna dela, primarno v obliki gradnje infrastrukture. Na začetku srednjega veka delo obsojencev ni bil pogost pojav šele v poznem srednjem veku, z razvojem mest, ponovno stopi v ospredje v mestnih ječah, kjer so si obsojenci z delom lahko prislužili prednostno obravnavo ali finančno nadomestilo. Konec srednjega veka se poveča vključevanje obsojencev za delo na galejah. V novem veku se delu na galejah pridružijo delo v kolonijah, kjer je pogosto šlo za opravljanje javnih del in delo v zaporih. Pred nastankom sodobnega zapora (konec 18. stoletja) so obsojenci delali v zaporskih delovnih ustanovah, ki veljajo za zametek današnjih zaporov. Kasneje se v zaporih razvije auburnski sistem, kjer so obsojenci v skupinah delali v delavnicah. Z razvojem industrije se razširi tudi zaporska industrija. V sodobnem času delo obsojencev ostaja pomemben del kazenskih sistemov. V Veliki Britaniji in Nemčiji je delo obsojencev obvezno, medtem ko delo v slovenskih in francoski zaporih ni obvezno. Kljub nekaterim razlikam vse štiri države stremijo k cilju, da delo obsojencem omogoči pridobitev delovnih navad in osvojitev novih znanj za pripravo na življenje po odpustu.</dc:description><dc:publisher>J. Zemljarič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-10 10:36:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93161</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
