<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93176"><dc:title>Napovedniki zadovoljstva z delom od doma pri zaposlenih v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Kovše,	Lina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delo od doma</dc:subject><dc:subject>upravljanje mej</dc:subject><dc:subject>karierna sidra</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:description>Delo od doma je ključna točka mnogih razprav na področju psihologije dela in organizacij. Pri tem so mnenja deljena, organizacije pa sprejemajo različne ukrepe glede fleksibilnih oblik dela. Namen naše raziskave je bil  osvetliti nekatere dejavnike na nivoju posameznika in organizacij, ki bi lahko doprinesli k zadovoljstvu zaposlenih z opravljanjem dela od doma v sodobnih delovnih ureditvah v času po pandemiji COVID-19 v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 156 udeležencev, starih med 22 in 60 let, ki so vprašalnik rešili enkrat. Rezultati so pokazali, da višja preferenca za segmentacijo napoveduje nižje zadovoljstvo z delom od doma le pri tistih udeležencih, ki opravljajo vodstveno vlogo. Hkrati se je izkazalo tudi, da sta višje izraženo karierno sidro življenjski stil in višja stopnja avtonomije pri oblikovanju dela od doma pomemben pozitivni napovednik posameznikovega zadovoljstva z delom od doma ter da so v povprečju zaposleni, ki za delo od doma uporabljajo poseben prostor, bolj zadovoljni z delom od doma. Naše ugotovitve opozarjajo na pomembnost fleksibilnih oblik dela za zaposlene ter imajo implikacije pri ustvarjanju organizacijskih politik, predvsem glede dela od doma in možnosti odklopa od dela.</dc:description><dc:publisher>L. Kovše</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-10 21:31:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93176</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
