<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93195"><dc:title>Ugotavljanje vzročne zveze pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče in malomarnosti - analiza sodne prakse</dc:title><dc:creator>Birk,	Emma Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Med letoma 2013 in 2022 je življenje na slovenskih cestah izgubilo več kot 1.000 oseb in čeprav je v tem obdobju Slovenija dosegla enega izmed največjih izboljšanj prometne varnosti v Evropski Uniji, to kljub temu ostaja problematika, kateri je potrebno nameniti več pozornosti. Diplomsko delo se osredotoča na prometne nesreče, povzročene iz malomarnosti, pri čemer je malomaren storilec tisti, ki ravna v nasprotju s pričakovano in zahtevano skrbnostjo. To kaznivo dejanje pogosto vodi v hujšo telesno poškodbo ali smrt osebe, osrednje vprašanje pa se nanaša na povezavo med nastalo posledico in ravnanjem povzročitelja – torej vzročno zvezo. 
Zaradi same narave takšnih prometnih nesreč je ugotavljanje dejanskega poteka dogodka dostikrat težavno, saj so okoliščine vsakega posameznega primera lahko sprva nejasne ali napačno ugotovljene, zato je v prvi vrsti naloga preiskovalnih organov, da razjasnijo dileme s pomočjo temeljitega in strokovnega ogleda kraja kaznivega dejanja. Slovenska sodna praksa služi kot uporabno orodje za vpogled v primere kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, saj na nekaj straneh natančno in izčrpno obrazloži potek dogodka ter razjasni morebitne dileme glede kazenske odgovornosti storilca. 
Eden izmed glavnih vzrokov nastanka prometnih nesreč s hujšimi posledicami je vožnja pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, za katere velja, da močno zmanjšajo možnost pravočasnega reagiranja v nepredvidljivih situacijah in povečajo voznikovo samozavest ter prepričanje, da se mu nič slabega ne more zgoditi. Nastanek hujših prometnih nesreč je mogoče pripisati tudi vožnji s prekomerno hitrostjo, še posebej kadar je ta povezana s pomanjkanjem vozniških izkušenj. Vsak udeleženec cestnega prometa je dolžan skrbeti za varnost sebe in drugih, spoštovati pravila in predpise ter sprejemati odločitve s trezno glavo, saj je odgovornost v cestnem prometu ena ključnih sestavin varne in preudarne vožnje.</dc:description><dc:publisher>E. N. Birk</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-12 10:35:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
