<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93214"><dc:title>Pogledi zdravstvenih delavcev na vnaprej načrtovani načrt oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbe</dc:title><dc:creator>Hödl,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar Reljić,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kmetec,	Sergej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>percepcija</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>vnaprej načrtovani načrt oskrbe</dc:subject><dc:subject>na osebo osredotočena oskrba</dc:subject><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:description>Uvod: Vnaprej načrtovani načrt oskrbe je temeljni element paliativne oskrbe, saj omogoča vključevanje pacientovih želja in vrednot v načrtovanje prihodnje zdravstvene oskrbe. Pogledi in izkušnje zdravstvenih delavcev pomembno vplivajo na izvajanje vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v praksi. Namen zaključnega dela je preučiti percepcijo zdravstvenih delavcev glede vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbe.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect, Sage in Web of Science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Uporabljeni sta bili tematska analiza in sinteza. 
Rezultati: Od skupno 431 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih šest kvalitativnih raziskav. Analiza je pokazala, da se zdravstveni delavci pri izvajanju takšnega pristopa soočajo z različnimi izzivi, vključno s pomanjkanjem časa, usposobljenosti in organizacijske podpore. Ključni dejavniki uspešnega izvajanja takšnega pristopa so bili identificirani kot kontinuiran, na osebo osredotočen pristop, učinkovita in empatična komunikacija ter medpoklicno sodelovanje.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so za izboljšanje izvajanja potrebni sistematično usposabljanje, jasna razmejitev vlog v zdravstvenem timu in ustrezna institucionalna podpora. Pristop, ki upošteva pacientove vrednote, čustvene odzive in socialni kontekst, lahko bistveno prispeva h kakovosti oskrbe ter k večji avtonomiji pacientov v paliativni oskrbi.</dc:description><dc:publisher>[N. Hödl]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-13 10:48:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93214</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
