<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93236"><dc:title>Zeleno zavajanje - generacijska percepcija in prepoznavanje zavajajočih praks</dc:title><dc:creator>Plavčak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Crnogaj,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zeleno zavajanje</dc:subject><dc:subject>percepcije generacije X</dc:subject><dc:subject>Y in Z</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>zavajanje.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo naloga obravnava problematiko zelenega zavajanja (angl. greenwashing) in njegovo prepoznavanje med potrošniki različnih generacij (X, Y in Z). Zeleno zavajanje predstavlja prakso, pri kateri podjetja napačno prikazujejo svoje izdelke, storitve ali poslovanje kot okolju prijazno. Na ta način vplivajo na percepcijo potrošnikov in njihovo zaupanje. Cilj raziskave je analizirati, v kolikšni meri posamezne generacije zaznavajo trajnostne prakse podjetij, kakšna je njihova stopnja ozaveščenosti o zelenem zavajanju in kako to vpliva na njihove nakupne odločitve. 
V teoretičnem delu naloge podrobneje obravnavamo koncept trajnosti, korporativne družbene odgovornosti (CSR) in mehanizme zelenega zavajanja, pri čemer izpostavljamo ključne razlike med generacijami. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, s katero smo analizirali stopnjo prepoznavanja zelenega zavajanja ter vpliv na posamezne generacije.
Generacija Y se izkazuje kot najbolj informirana in kritična – najbolje pozna izraza greenwashing in zeleno zavajanje ter najpogosteje zaznava zavajajoče trditve podjetij. V vedenjskem smislu pa je generacija X najdoslednejša – najpogosteje izbere okolju prijazne izdelke, je pripravljena zanje plačati več in najodločneje opusti nakup ob prepoznanem zavajanju. Generacija Z izkazuje večjo razpršenost v vedenjskih vzorcih in manjšo stabilnost v nakupnem odločanju, čeprav del vprašanih poroča o dobrem razumevanju pojma greenwashing.
Ugotovitve kažejo, da visoka okoljska ozaveščenost ne pomeni nujno tudi trajnostnega vedenja, saj med generacijami obstaja razkorak med vrednotami in dejanskimi nakupnimi odločitvami. Ta razkorak je posebej izrazit pri mlajših generacijah, kjer se kljub visoki deklarativni ozaveščenosti vedenjski odzivi pogosto ne ujemajo z izraženimi stališči. Raziskava potrjuje potrebo po ciljno usmerjeni in verodostojni trajnostni komunikaciji podjetij, prilagojeni značilnostim posameznih generacij.</dc:description><dc:publisher>M. Plavčak]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-14 20:25:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93236</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
