Neprištevnost kot kazenskopravni institut izključitve krivdeStarc, Tjaša (Avtor) Žaberl, Miroslav (Mentor) psihiatrično izvedenstvodiplomske nalogeV slovenski pravni ureditvi se krivda ugotavlja po vrstnem redu treh elementov. Prvi, in za naše pojme najpomembnejši, je prištevnost, ki se nanaša na duševno stanje storilca v trenutku izvršitve kaznivega dejanja. Če tega stanja ni mogoče domnevati, kot je to običajno, se začne kompleksen postopek ocenjevanja stopnje prištevnosti, kar lahko pomembno vpliva na potek kazenskega postopka in odločitev o krivdni odgovornosti. V primeru, da je ugotovljena neprištevnost, krivda ni podana, kar pomeni, da storilec ni kazensko odgovoren in mu za dejanje ne sme biti izrečena kazen. V prvem sklopu diplomskega dela so bili predstavljeni temelji za razumevanje obravnavanega kazenskopravnega instituta, kot je pravna podlaga, krivda in kazenska odgovornost, pogoji neprištevnosti ter psihiatrično izvedenstvo. V empiričnem delu pa je bila izvedena kvalitativna analiza sodne prakse, s pomočjo katere so bile primerjane pravne posledice prištevnih in neprištevnih storilcev, analiziran način obravnave primerov bistveno zmanjšane prištevnosti ter identificirani ključi dejavniki ugotavljanja neprištevnosti storilcev hudih nasilnih kaznivih dejanj. Ugotovljeno je bilo, da se neprištevnim ne izrekajo kazni ali opozorilne sankcije kot prištevnim, temveč varnostni ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki je lahko zavodsko ali na prostosti, pri čemer se razlikuje tudi namen prejete sankcije. Izkazalo se je tudi, da je vloga izvedenskih mnenj strokovnjakov s področja psihiatrije, pri primerih tako neprištevnosti kot bistveno zmanjšane prištevnosti, izredno pomembna, saj nanje sodišča v veliki meri opirajo svoje končne odločitve.T. Starc20252025-06-19 17:30:11Diplomsko delo/naloga93340sl