Študijski primeri ocenjevanja krožnosti za podjetja in državeMikložič, Jan (Avtor) Novak-Pintarič, Zorka (Mentor) Drofenik, Jan (Komentor) krožno gospodarstvokvantitativno vrednotenjekategorijeraven podjetjaraven držav in Evropske unijeenergijaKrožno gospodarstvo je ključni koncept za zmanjšanje okoljskih pritiskov in učinkovitejšo rabo virov, vendar ostaja njegovo merjenje metodološko zahtevno zaradi pomankanja standardizacije in omejene dostopnosti podatkov. V diplomskem delu smo uporabili razširjeno metodo MICRON, ki omogoča izračun indeksa krožnosti na vseh ravneh in vključuje pet kategorij: voda, energija, emisije, odpadki in materiali. Na mikro ravni smo analizirali stopnjo krožnosti izbranega proizvodnega podjetja in primerjali rezultate za normalizacijo kazalnikov po prihodkih in po masi proizvedenih produktov. Ugotovili smo, da izbira normalizacije pomembno vpliva na rezultate v ocenjevanem obdobju, saj vrednosti normaliziranih kazalnikov ne kažejo istih trendov. Prihodki so namreč naraščali zaradi povečevanja cen kljub nekoliko nižjemu obsegu proizvodnje. Na makro ravni smo izvedli primerjavo med Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. Analiza je pokazala, da Slovenija v povprečju dosega višji indeks krožnosti kot Hrvaška, pri čemer so ključne razlike zlasti v kategoriji voda in odpadki. Vse analizirane države pa izkazujejo nizko krožnost na področju emisij in materialov. Dodatno smo analizirali podindeks energije za vse države EU, kjer smo zaznali velika odstopanja med državami. Povprečje EU je razmeroma nizko, najvišjo stopnjo krožnosti pa dosegajo severnoevropske države. Med posameznimi kazalniki smo zaznali največji napredek pri deležu proizvedene brezogljične energije, medtem ko je delež oskrbe z obnovljivimi viri še vedno zelo nizek v večini držav. Ugotovitve potrjujejo potrebo po nadaljnjih analizah na vseh ravneh in razvoju usklajenih politik, ki bodo podprle prehod v bolj krožne modele na vseh ravneh.[J. Mikložič]20252025-06-22 21:02:01Diplomsko delo/naloga93370sl