<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93379"><dc:title>Usposabljanje in kompetence varnostnega osebja v jedrskih objektih Slovenije</dc:title><dc:creator>Derenda,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krope,	Srečko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Saša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>varnostno osebje</dc:subject><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:subject>usposabljanje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Usposabljanje in kompetence varnostnega osebja v jedrskih objektih v Sloveniji so ključnega pomena za zagotavljanje visoke ravni varnosti in zaščite. Varnostno osebje mora opraviti obvezno začetno usposabljanje, ki vključuje področja jedrske varnosti, zaščite pred ionizirajočim sevanjem, požarne varnosti in ravnanja v primeru nesreč. Usposabljanje poteka skladno z zahtevami zakonodaj s področij zasebnega varovanja, varstva pred sevanji in jedrske varnosti, varstva pri delu ter drugih in vključuje tako teoretične kot praktične vaje. Poleg tega morajo varnostniki redno obnavljati svoje znanje in opravljati dodatna specializirana usposabljanja. Kompetence varnostnega osebja so preverjene preko različnih metod, vključno z notranjimi in zunanjimi pregledi ter simulacijami izrednih dogodkov. Slovenija se pri oblikovanju zahtev za usposabljanje in preverjanje usklajuje z mednarodnimi smernicami, kot so tiste, ki jih priporoča Mednarodna agencija za atomsko energijo (angl. International Atomic Energy Agency - IAEA). S tem se zagotavlja visoka stopnja pripravljenosti za obvladovanje varnostnih tveganj in odzivanje na izredne dogodke v jedrskih objektih. Diplomsko delo obravnava usposabljanje in kompetence varnostnega osebja v jedrskih objektih v Sloveniji s poudarkom na Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Analiza strokovne literature je pokazala, da usposabljanje varnostnega osebja v jedrskih objektih v Sloveniji zagotavlja visoko pripravljenost in skladnost z mednarodnimi standardi, z rednim obnavljanjem znanja in prilagodljivostjo novim izzivom. Na podlagi ugotovitev predlagamo nadaljnje krepitve usposabljanja varnostnega osebja, redno prilagajanje programov novim varnostnim tveganjem in tehnološkemu napredku ter vzpostavitev še boljše integracije med teoretičnim izobraževanjem in praktičnimi vajami.</dc:description><dc:publisher>M. Derenda</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-23 10:32:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>