<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93589"><dc:title>INFLACIJSKA PRIČAKOVANJA IN NJIHOVA POVEZANOST Z INFLACIJO IN DRUGIMI MAKROEKONOMSKIMI SPREMENLJIVKAMI</dc:title><dc:creator>Globovnik,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dajčman,	Silvo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inflacijska pričakovanja</dc:subject><dc:subject>inflacija</dc:subject><dc:subject>makroekonomske spremenljivke</dc:subject><dc:subject>korelacijska analiza</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih so inflacijska pričakovanja postala zelo pomemben makroekonomski indikator. V diplomskem delu smo preučili povezanost med inflacijskimi pričakovanji, dejansko inflacijo ter izbranimi makroekonomskimi spremenljivkami v državah Evropske unije. V teoretičnem delu smo sprva opredelili inflacijo, kako jo merimo in njen vpliv na gospodarstvo. Predstavili smo tudi osnovna izhodišča o oblikovanju inflacijskih pričakovanj, merjenje inflacijskih pričakovanj in vpliv inflacijskih pričakovanj na gospodarstvo ter funkcijo, ki jo imajo v sodobnih makroekonomskih modelih.
Empirični del diplomske naloge je temeljil na korelacijski analizi podatkov za obdobje 2015–2025. Analizirali smo podatke za EU-27 ter šest posameznih držav članic (Slovenija, Estonija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija). Uporabili smo podatke različnih makroekonomskih indikatorjev (dejanska inflacija, industrijska proizvodnja, brezposelnost, gospodarska rast, investicije in potrošnja) in vsakega posebej primerjali z inflacijskimi pričakovanji. Ugotovili smo, da so inflacijska pričakovanja najbolj pozitivno povezana z dejansko inflacijo.</dc:description><dc:publisher>M. Globovnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-03 21:44:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93589</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>