<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93608"><dc:title>Sinteza eugenol metakrilata in njegova uporaba pri razvoju funkcionalnih polimernih mrež</dc:title><dc:creator>Ogrin,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Paljevac,	Muzafera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>porozni polimeri</dc:subject><dc:subject>HIP emulzija</dc:subject><dc:subject>poliHIPE</dc:subject><dc:subject>eugenol metakrilat</dc:subject><dc:subject>bio-osnovan polimer</dc:subject><dc:description>V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na razvoj in karakterizacijo polimernih materialov, pripravljenih iz eugenol metakrilata (EMA), ki smo ga sintetizirali iz eugenola z esterifikacijo z anhidridom metakrilne kisline. Na ta način smo pridobili monomer z visoko reaktivno metakrilatno funkcionalno skupino. Strukturo in čistost EMA smo potrdili z uporabo naprednih analitskih tehnik, kot sta jedrska magnetna resonanca (NMR) in Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR). Nato smo pripravili porozne polimerne materiale z dvema metodama: polimerizacijo v masi in polimerizacijo zunanje faze emulzije z visokim deležem notranje faze (t. i. HIP emulzije). V obeh primerih smo kot monomer uporabili EMA, kot zamreževalo pa etilen glikol dimetakrilat (EGDMA). 
Polimerizacijo v masi smo izvedli z uporabo različnih topil (toluen, etanol, metanol in propan-2-ol), da bi preučili vpliv topila na morfologijo nastalih materialov ter na sposobnost polimerizacije eugenol metakrilata. Eugenol kljub prisotnosti proste vinilne skupine v svoji strukturi sam po sebi ni zmožen polimerizacije, medtem ko metakrilatna skupina v EMA izkazuje visoko reaktivnost, kar smo tudi eksperimentalno potrdili.
S polimerizacijo HIP emulzij smo želeli sintetizirati materiale z večjo poroznostjo in specifično površino, kar smo tudi uspešno dosegli. Sintetizirani materiali so izkazovali tipično poliHIPE strukturo z večjimi primarnimi in manjšimi sekundarnimi porami.
Pridobljene polimerne materiale smo karakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), FTIR spektroskopijo, elementno analizo in porozimetrijo, da bi ocenili njihovo morfologijo, kemijsko sestavo ter strukturne lastnosti.</dc:description><dc:publisher>[V. Ogrin]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-05 17:08:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93608</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
