Razvoj novih kompleksnih interakcij med tujerodnimi vrstami hroščev in rastlin: plenilstvo, facilitacija in kompeticijaHorvat, Eva (Avtor) Šajna, Nina (Mentor) kalitevfizična dormancažive mejeurbano okoljerazširjenost vrstreproduktivni uspehEkosisteme definirajo organizmi in okolje ter interakcije med njimi. Obsežne spremembe v ekosistemih povečajo njihovo dovzetnost za naselitev tujerodnih vrst. Nove vrste v ekosistemu vzpostavijo nove, včasih tudi nepredvidljive interakcije z obstoječimi ali drugimi tujerodnimi vrstami. Tujerodne vrste so eden od glavnih vzrokov za upadanje biodiverzitete, zato je razumevanje njihovih interakcij z drugimi organizmi ključno za njihovo upravljanje. V raziskavi obravnavamo več vidikov nove interakcije med okrasno drevesno vrsto trnato gledičevko (Gleditsia triacanthos) in dvema azijskima vrstama hroščev semenarjev, Megabruchidius dorsalis in M. tonkineus. Obe vrsti hroščev se na svojem naravnem območju razširjenosti razvijata v semenih azijskih vrst gledičevk, po naselitvi v Evropo pa sta preskočili na nov vir hrane, in sicer sorodno severnoameriško trnato gledičevko. Trnata gledičevka se je v Evropi razširila izven zasajenih območij in je lokalno invazivna. Ima semena s fizično dormanco, kar pomeni, da kalijo šele po fizični poškodbi semenske lupine. V Evropi se je med njo in omenjenima hroščema semenarjema vzpostavila nepredvidljiva interakcija, saj gostitelj in oba plenilca izvirajo iz različnih kontinentov. S serijo poskusov kalitve smo ugotovili, da napadena semena kalijo bolje kot intaktna, predvsem pa, da kalijo bolj sporadično kot mehansko skarificirana semena. Luknja, ki jo ličinka prevrta v seme, poškoduje semensko lupino ravno toliko, da ob primernih okoljskih razmerah facilitira kalitev. Nadalje smo v Mariboru in okolici med letoma 2019 in 2024 zabeležili 59 lokacij s trnato gledičevko, od tega smo na 30 lokacijah zabeležili prosto rastoča drevesa. Plodeča drevesa smo zabeležili na 30 lokacijah in od tega smo na 21 lokacijah pod materinskimi drevesi opazili številne kalice. Prosto rastoča drevesa so se pojavljala na odprtih zapuščenih površinah, na gozdnem robu, v mejicah, živih mejah, ob ograjah in ob drevesih drugih vrst. V povezavi s pojavljanjem trnate gledičevke v mestnem okolju smo raziskovali vlogo živih mej kot habitatov za uspevanje prosto rastočih lesnatih vrst. V živih mejah smo popisali 69 taksonov lesnatih vrst, od tega 62 % tujerodnih. Večjo vrstno pestrost smo zabeležili v listopadnih živih mejah v primerjavi z zimzelenimi. Del raziskave smo namenili tudi raziskovanju razširjenosti obeh vrst hroščev semenarjev. Prisotnost M. dorsalis smo potrdili na 33 lokacijah v Sloveniji, treh lokacijah na Hrvaškem, dveh lokacijah v Črni gori in na eni lokaciji v Bosni in Hercegovini ter eni v Albaniji. Prisotnost M. tonkineus smo potrdili na eni lokaciji v Črni gori. S pregledom literature smo ugotovili, da se obe vrsti v Evropi širita. Z laboratorijskim poskusom smo raziskovali vpliv kompeticije na reproduktivni uspeh hroščev. Megabruchidius tonkineus je imel pri vseh pogojih boljši reproduktivni uspeh kot M. dorsalis. Pri interspecifični kompeticiji se je reproduktivni uspeh bolj poslabšal pri M. tonkineus v primerjavi z intraspecifično kompeticijo, vendar je bil še vedno boljši kot pri M. dorsalis. Večinoma se je iz vsakega semena pojavil en odrasel hrošč, ne glede na število ličink, ki so napadle seme. Raziskava poudarja pomen razumevanja novih interakcij med tujerodnimi vrstami za ocenjevanje njihovega invazivnega potenciala in spremljanje vplivov na ekosisteme.[E. Horvat]20262025-07-08 12:57:49Doktorsko delo/naloga93627sl