Zadovoljstvo z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja nezdravstvenega kadra v univerzitetnem kliničnem centru ljubljanaRučigaj, Marija Ana (Avtor) Novak, Vesna (Mentor) usklajevanjepoklicno življenjezasebno življenjenezdravstveni kaderUniverzitetni klinični center Ljubljana.V magistrskem delu smo raziskovali, kako nezdravstveni kader v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ocenjuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter katere dejavnike zaznavajo kot ključne pri tem procesu. Izhajali smo iz potrebe po bolj celostnem razumevanju delovnih pogojev zaposlenih v podpornih službah zdravstva, ki pogosto ostajajo v ozadju analiz kadrovskih politik. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter kako visoko zadovoljstvo izražajo anketirani glede možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Analizirali smo vpliv delovnega časa, skrbstvenih obveznosti (do otrok in starejših), fleksibilnosti delovnega mesta, odnosov s sodelavci ter obsega dela preko polnega delovnega časa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi s pomočjo anketnega vprašalnika; rezultati so bili obdelani s statističnimi analizami. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med analiziranimi skupinami glede ocene zadovoljstva, kar nakazuje, da določeni dejavniki, kot so odnosi med sodelavci, fleksibilnost in možnost dela na daljavo, predstavljajo univerzalno pomembne vrednote v delovnem okolju. Skrbstvene obveznosti, dolžina delovnega časa in delo med vikendi so bili zaznani kot primerljivo zahtevni ne glede na specifične okoliščine, kar potrjuje pomen zaznane pravičnosti, avtonomije in organizacijske podpore. Magistrsko delo prispeva k razumevanju kompleksnosti usklajevanja življenjskih vlog med nezdravstvenimi delavci v UKCL in poudarja pomen prilagodljivih kadrovskih politik. Na podlagi ugotovitev priporočamo, da organizacija uvede več fleksibilnosti v razporeditvi dela, da več pozornost nameni krepitvi kakovostnih medosebnih odnosov ter redno spremlja subjektivno doživljanje obremenitev, saj je prav psihološki vidik tisti, ki v veliki meri oblikuje zadovoljstvo zaposlenih.20252025-07-09 11:03:45Magistrsko delo/naloga93643sl