Fleksibilne oblike dela v organizacijahBregant, Michelle (Avtor) Potočan, Vojko (Mentor) Fleksibilno delodelo na daljavohibridno delofleksibilne oblike zaposlitvetrendi v EU.Diplomsko delo obravnava pojav fleksibilnih oblik dela kot enega izmed preoblikovalcev sodobnega delovnega okolja v Evropski uniji s posebnim poudarkom na njihovem razvoju po pandemiji COVID-19. V času, ko se delovne prakse vse hitreje odmikajo od tradicionalnih modelov zaposlitve, fleksibilno delo predstavlja večdimenzionalni pojav, ki presega zgolj prostorsko in časovno razsežnost dela. Delo na daljavo, hibridni modeli dela, skrajšani delovni čas in druge netipične oblike fleksibilne zaposlitve se vse pogosteje uveljavljajo kot sistemski odziv na tehnološke, demografske in družbene spremembe. Naloga obravnave strukturne, pravne, organizacijske in socialne dimenzije fleksibilnega dela, pri čemer je posebna pozornost namenjena razlikam v razširjenosti in implementaciji ter vplivom na zaposlene med zahodnimi in vzhodnimi članicami EU. Fleksibilnost delovne sile se kaže v dveh oblikah: po eni strani omogoča večjo avtonomijo, prilagodljivost in boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, po drugi strani pa odpira vprašanja delovne negotovosti, digitalne izključenosti, pomanjkanja socialne varnosti in povečanih psiholoških obremenitev zaposlenih. Rezultati raziskave izpostavljajo potrebo po strateškem in trajnostno naravnanem upravljanju fleksibilnih oblik dela pri reševanju strukturnih izzivov sodobnega trga dela. Fleksibilno delo ni zgolj prehodna praksa, temveč vse bolj predstavlja novo paradigmo organizacije dela, ki zahteva ustrezno institucionalno podporo, premišljene zakonodajne ukrepe ter prilagoditev vodstvenih in kadrovskih praks v organizacijah.M. Bregant]20252025-07-11 11:06:36Diplomsko delo/naloga93670sl