<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93895"><dc:title>Modulacija soleusnega refleksa H z vajami za orofacialno področje, vrat ter ramenski obroč ali žvečenjem</dc:title><dc:creator>Magdič,	Marša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Holobar,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrin,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Raztezanje</dc:subject><dc:subject>oddaljen učinek</dc:subject><dc:subject>večkanalni površinski elektromiogram (HDsEMG)</dc:subject><dc:subject>miotonometrija</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava soodvisnost orofacialne in vratne muskulature in nevralnega sistema ter izhaja iz predpostavke, da imajo lahko lokalizirane aktivnosti, kot je stiskanje zob, sistemski vpliv na spinalno vzdražnost. Čeprav je znano, da imajo raztezne vaje tako krajevne kot oddaljene učinke, ostaja specifičen vpliv raztezanja orofacialnih mišic premalo raziskan. Ta študija preučuje učinke dveh intervencij, in sicer serije 25 razteznih in mobilizacijskih vaj, usmerjenih na vratne in orofacialne mišice (Vadba), ter žvečenja šestih žvečilnih gumijev šest minut (Žvečenje), na soleusni refleks H in presinaptično inhibicijo. V raziskavi je sodelovalo deset prostovoljcev (povprečna starost: 28,75 ± 9 let), pri katerih so bile meritve refleksa H zabeležene s pomočjo površinske večkanalne elektromiografije (HDsEMG) pred in po vsaki intervenciji. Iz nepogojenih in pogojenih refleksov H so bili pridobljeni latenca (HLAT), trajanje (HDUR), amplituda od vrha do vrha (HP2P, D1PSP) ter amplituda pozitivnega vrha (HPOS). Za preučevanje mehanizmov presinaptične inhibicije D1 je bilo izračunano razmerje (D1PSP/HP2P) med pogojenim (D1PSP) in nepogojenim (HP2P) refleksom H. Dodatno so bili analizirani prispevki posameznih motoričnih enot (ME), pri čemer je bilo kategoriziranih 8400 proženj 376 različnih motoričnih enot glede na prag proženja. Po intervenciji Vadba sta se HP2P in HPOS zmanjšala, HDUR pa se je značilno povečal, medtem ko intervencija Žvečenje na te parametre ni imela vpliva. Razmerje D1PSP/HP2P je ostalo nespremenjeno, kar nakazuje, da opaženo zmanjšanje HP2P ni posledica mehanizmov presinaptične inhibicije. Analiza posameznih motoričnih enot je potrdila ugotovitve refleksa H. Rezultati študije nakazujejo, da lahko raztezne in mobilizacijske vaje, usmerjene na vratno in orofacialno področje, zmanjšajo nevromišično vzdražnost, kar odpira možnosti za nefarmakološko obvladovanje stanj, povezanih s prekomerno vzdražnostjo motoričnih nevronov, ter prispeva k splošni sprostitvi telesa.
Za celovito razumevanje lokalnih procesov ter ovrednotenje učinkov obeh intervencij smo s pomočjo miotonometrije kvantificirali biomehanske in viskoelastične lastnosti masetra ter zgornjega dela mišice trapezius. Miotonometrija je objektivna, neinvazivna in neboleča metoda, ki je zlasti primerna za občutljive predele, kot je obraz. Pred in po vsaki intervenciji smo z ročnim miotonometrom ocenili mehanične in viskoelastične lastnosti (tonus, togost, dekrement, relaksacija in lezenje) obeh mišic. Pri masetru sta se po intervenciji Vadba znatno povečala togost (14,46 %, p &lt; 0,001) in tonus (7,03 %, p &lt; 0,001), medtem ko sta se po intervenciji Žvečenje zmanjšala (–8,82 %, p &lt; 0,001; –5,53 %, p &lt; 0,001). Poleg tega sta se lezenje in relaksacija masetra zmanjšali po intervenciji Vadba (–9,71 %, p &lt; 0,001; –11,36 %, p &lt; 0,001) in povečali po intervenciji Žvečenje (9,68 %, p &lt; 0,001; 9,98 %, p &lt; 0,001). V zgornjem delu mišice trapezius se je tonus pomembno zmanjšal tako po intervenciji Vadba (–7,65 %, p &lt; 0,001) kot po Žvečenje (–1,06 %, p = 0,003), medtem ko se je relaksacija po obeh intervencijah pomembno povečala (Vadba: 1,78 %, p &lt; 0,001; Žvečenje: 2,82 %, p &lt; 0,001). Dekrement zgornjega dela mišice trapezius se je po intervenciji Vadba zmanjšal (–11,57 %, p &lt; 0,001), po intervenciji Žvečenje pa ostal nespremenjen. Miotonometrični izsledki te študije kažejo na zapleteno lokalno interakcijo med biomehanskimi in viskoelastičnimi lastnostmi masetra in zgornjega dela mišice trapezius po vadbi in žvečenju. Ti rezultati poudarjajo pomen previdnosti pri predpostavljanju rezultatov takšnih intervencij in potrebo po nadaljnjih raziskavah s ciljem razumevanja in raziskovanja morebitnih terapevtskih učinkov vadbe pri  disfunkcijah ramen in vratu.</dc:description><dc:publisher>[M. Magdič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2025-07-25 06:09:29</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>93895</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
