<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=93982"><dc:title>Vključevanje staršev v vzgojno-izobraževalni proces kot potencialni dejavnik učiteljevega doživljanja stresa pri delu</dc:title><dc:creator>Usenik,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:subject>socialno-čustvene kompetence</dc:subject><dc:subject>odnosna kompetentnost</dc:subject><dc:description>Sodelovanje s starši lahko za učiteljice in učitelje predstavlja pomemben dejavnik doživljanja stresa pri delu. V raziskavi je sodelovalo 248 slovenskih osnovnošolskih učiteljic in učiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, sestavljen iz lestvic zaznanega stresa in zadovoljstva na delovnem mestu ter vprašalnika o sodelovanju s starši. Rezultati so pokazali, da so učiteljice in učitelji s svojim delom zadovoljni, povezujejo pa ga z visoko mero doživljanja stresa. Med različnimi oblikami sodelovanja s starši so se kot najbolj stresne izkazale prisotnost staršev med vzgojno-izobraževalnim procesom, roditeljski sestanki in govorilne ure. Največ stresa učitelji doživljajo ob starševskem nadzoru in poseganju v vzgojno-izobraževalno delo.</dc:description><dc:publisher>Univerzitetna založba Univerze v Mariboru</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2025-07-28 15:19:08</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>93982</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>