<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94089"><dc:title>Doživljanje lastne partnerske zveze staršev otrok s posebnimi potrebami</dc:title><dc:creator>Vehovar,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cecić Erpič,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>partnerska zveza</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>doživljanje</dc:subject><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>intimnost</dc:subject><dc:description>Rojstvo oziroma diagnosticiranje otroka s posebnimi potrebami je za vsako partnersko zvezo svojevrsten izziv. Na eni strani lahko novonastala situacija fokus para preusmeri izključno na obravnavo in skrb za otroka ter povzroči prikrito ali odkrito krizo. Po drugi strani pa je lahko ravno partnerska zveza vir moči, iz katere izhajata in se napajata starša otroka. Namen magistrske naloge je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljanje lastne partnerske zveze staršev otrok s posebnimi potrebami. Za proučevanje raziskovanega problema je bila izvedena kvalitativna raziskava po metodologiji osnovane teorije. Značilnosti partnerske zveze smo ugotavljali s poglobljenim polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga opravili na vzorcu šestih intervjuvancev. Z analizo transkriptov intervjujev smo doživljanja udeležencev kategorizirali v tri nadkategorije s pripadajočimi kategorijami in podkategorijami. Rezultati raziskave poudarjajo smiselnost krepitve partnerske zveze pred samo odločitvijo za osnovanje družine, saj se pari, ki so zadovoljni v lastni partnerski zvezi, bistveno bolje soočajo z izzivi življenja v skupnem gospodinjstvu ter s starševstvom otroka s posebnimi potrebami. Raziskava nadalje izpostavlja pomembnost pravočasnega dostopa do informacij o možnostih pomoči ter vzpostavitve učinkovitega sodelovanja različnih strokovnih služb. V sklepni fazi opozarja tudi na nujnost dostopa do psihoterapevtske pomoči v obliki individualnih, partnerskih in skupinskih terapij ter potrebo po iskanju načinov aktivacije pomoči celotne infrastrukture, ki obdaja par. Le tako se jima lahko omogoči razbremenitev ter možnost krepitve lastne partnerske zveze, odnosa z otrokom s posebnimi potrebami in socialnih vezi zunaj primarnega družinskega okolja.</dc:description><dc:publisher>K. Vehovar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-01 07:25:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94089</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
