<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94098"><dc:title>Analiza in primerjava morfološke ter genetske raznolikosti vinogradniških breskev (Prunus persica (L.) Batsch) z uporabo fenotipskih in mikrosatelitskih markerjev</dc:title><dc:creator>Ernecl,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šiško,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš,	Anja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>genetska raznolikost</dc:subject><dc:subject>vinogradniška breskev</dc:subject><dc:subject>fenotipski markerji</dc:subject><dc:subject>mikrosatelitski markerji</dc:subject><dc:description>Vinogradniške breskve (Prunus persica (L.) Batsch) predstavljajo bogat vir lokalno prilagojenega genskega materiala z bogato genetsko variabilnostjo. Ohranjanje te raznolikosti je pomembno za žlahtniteljske programe, izboljšanje in prilagajanje lastnosti kultivarjev in podlag. Za učinkovito upravljanje in rabo teh virov je bistvenega pomena natančna morfološka in genetska karakterizacija akcesij, ki jih hranimo v genskih bankah. Namen magistrske naloge je bil analizirati morfološko in genetsko raznolikost 24 akcesij vinogradniških breskev iz genske banke koščičarjev. Morfološko vrednotenje je potekalo na osnovi 25 fenotipskih deskriptorjev, genetska analiza pa z uporabo devetih mikrosatelitskih (SSR) markerjev. Na osnovi morfoloških podatkov smo s hierarhično metodo AGNES (angl. Agglomerative Nesting) razvrstili akcesije v štiri skupine, medtem ko smo z metodo NJ (angl. Neighbor-Joining tree) na osnovi genotipskih podatkov oblikovali tri skupine. Analiza SSR-markerjev je pokazala, da so bili štirje lokusi (EMPaS06, EMPaS14, BPPCT014, BPPCT034) pri vseh akcesijah monomorfni, kar kaže na omejeno diskriminatorno moč teh markerjev pri proučevanem materialu. Najbolj informativen lokus je bil EMPaS12, s štirimi aleli in vrednostjo PIC 0,474. Povprečna opažena heterozigotnost (Ho) je znašala 0,093, pričakovana heterozigotnost (He) pa 0,166, kar kaže na nizko stopnjo genetske variabilnosti znotraj analiziranega nabora. Primerjava dendrogramov, izdelanih na osnovi morfoloških in genetskih podatkov, je pokazala delno skladnost, z nekaj izjemami.</dc:description><dc:publisher>G. Ernecl</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-01 12:52:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94098</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
