<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94141"><dc:title>Vpliv vodenja na počutje in produktivnost zaposlenih v Hotelu Paka</dc:title><dc:creator>Oprešnik,	Verena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebe,	Sonja Sibila	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Hotel Paka</dc:subject><dc:subject>počutje zaposlenih</dc:subject><dc:subject>produktivnost</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>vpliv vodenja</dc:subject><dc:description>V zadnjih treh desetletjih znanstvene raziskave vse bolj poudarjajo pomembnost zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. To namreč pozitivno vpliva na njihovo zdravje, splošno počutje in produktivnost. V veliki meri je za ohranjanje dobre delovne klime, ustreznih pogojev in zadovoljstva zaposlenih zadolžen vodja. 
Vodenje se razlikuje predvsem po slogu vodenja, ki ga vodja prilagodi glede na svoje osebnostne lastnosti, organizacijo in panogo, v kateri organizacija deluje. Vodja se prilagaja tudi posameznim situacijam, v katerih se znajde podjetje. Zaradi neizbežnih sprememb v združbi se pojavlja potreba po nenehnem nadgrajevanju in posodabljanju vodstvenih spretnosti, ki so temelj za dolgoročno in uspešno poslovanje organizacij.
V empiričnem delu diplomskega dela se osredotočamo na vodenje v hotelirstvu. S pomočjo intervjuja in anketiranja smo zbrali podatke o vplivu vodenja na počutje in produktivnost zaposlenih v Hotelu Paka. Intervju smo opravili z vodjo hotela, od katerega smo izvedeli, kakšen je njegov pristop k vodenju, na kakšen način skrbi za podporo zaposlenim, njihovo počutje in motiviranost, kako rešuje konflikte in podobno. Hkrati smo pripravili anketni vprašalnik in anketirali 12 oseb, ki so vsaj leto dni zaposlene v Hotelu Paka. Vprašalnik je temeljil na njihovi izkušnji z vodenjem na delovnem mestu. Ugotovili smo, da imajo zaposleni v splošnem dokaj pozitivno mnenje o svojem neposredno nadrejenem. Ugotovili pa smo tudi, da se mnenja zaposlenih razlikujejo, saj del anketiranih meni, da se njihovo mnenje ne upošteva dovolj, ali da njihovo znanje ni optimalno izkoriščeno. To kaže na pomembnost nadaljnjega razvoja kompetenc vodij, še posebej na področjih komunikacije, motivacije in obvladovanja konfliktov. Intervju z vodjo je pokazal, da se vodstvo zaveda pomena odprte komunikacije, vključevanja zaposlenih ter poštenega odnosa do sodelavcev. Prav tako smo opazili pripravljenost vodje za nadaljnje izboljšave in osebno rast na področju vodenja.</dc:description><dc:publisher>V. Oprešnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-05 11:16:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94141</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
