<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=9420"><dc:title>Racionalizacija zbirnih in transportnih poti komunalnih vozil s pomočjo optimizacijskih metod : magistrsko delo</dc:title><dc:creator>Bečaj,	Darko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sever,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žerovnik,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tehnologija zbiranja odpadkov</dc:subject><dc:subject>transportne poti</dc:subject><dc:subject>komunalna vozila</dc:subject><dc:subject>zbirna območja</dc:subject><dc:subject>eng</dc:subject><dc:subject>waste collection</dc:subject><dc:subject>routing</dc:subject><dc:subject>transferring goods</dc:subject><dc:subject>process of gathering</dc:subject><dc:description>Optimizacija poti pomeni hitrejše in ekonomično ugodnejše premagovanje razdalj, s ciljem premeščanja blaga in ljudi. Optimizacija zbirnih in transportnih poti pri odvozu odpadkov predstavlja glede na izvajanje delovnega procesa zbiranja specifično dejavnost v stohastičnem prometnem podsistemu.
Z upoštevanjem tehnologije zbiranja, tehničnih lastnosti prevoznih sredstev za stiskanje odpadkov in urbanističnih danosti posameznih območij, ki jih je mogoče analizirati v prostorskih analizah geografskega informacijskega sistema, nam je omogočeno načrtovanje zbirnih območij in poti. Načrtovanje je pogojeno s parametri o količini odpadkov, številom in velikostjo posod, od katerih je odvisna tudi pogostost odvoza. Zanesljive parametre lahko pridobivamo samo s sistematičnim spremljanjem prevoznih sredstev v eksplotaciji. Parametre definiramo kot vhodne podatke iz obstoječih poti in so bistvenega pomena za optimizacijo poti. Raziskane so tri najpogostejše metode pridobivanja vhodnih podatkov, ki se uporabljajo v praksi. 
Kot orodje za optimizacijo zbirnih in transportnih poti smo na osnovi znanstvenih dognanj izbrali metode teorije grafov. Na delu zbirnega območja mestne občine Maribor smo uporabili metodo »Kitajskega poštarja« in metodo »Trgovskega potnika«. Obe metodi sta podali pozitivne rezultate. Predvsem z metodo Kitajskega poštarja smo na obravnavanem območju dokazali uspešnost uporabljene metode, z ekonomičnim rezultatom. </dc:description><dc:publisher>D. Bečaj</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2009-01-05 09:26:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>9420</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
