<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94210"><dc:title>Energetska učinkovitost variabilne hladilne naprave</dc:title><dc:creator>Poberžnik,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iljaž,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marn,	Jure	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hladilna naprava</dc:subject><dc:subject>hladilno število</dc:subject><dc:subject>eksergijski izkoristek</dc:subject><dc:subject>izobutan R600a</dc:subject><dc:subject>analitični izračun</dc:subject><dc:description>Pojavlja se je vprašanje, kateri parametri vplivajo na učinkovitost delovanja hladilnika. V delu je najprej opisan princip delovanja hladilnika. V nadaljevanju je izveden analitični izračun hladilnega cikla. Z variiranjem je opazovan vpliv posameznih parametrov na eksergetsko razmerje in hladilno število. Rezultati so pokazali, da nižanje temperature hladilnika do temperature -15°C, kjer doseže vrednost 0,31, povečuje eksergijsko razmerje, nato to začne padati, pri 0°C ima vrednost 0,26. Višanje željenje temperature od -15°C navzgor, nima pozitivnega učinka na eksergijsko razmerje. Hkrati se čas delovanja podaljša, ob nižanju temperature v hladilnik, če želimo dosegati temperaturo -15°C namesto 0°C se čas hlajenja na dan skoraj podvoji Nižja temperaturna razlika med hladilnikom in temperaturo uparjanja privede do višje učinkovitosti, pri temperaturni razliki 4°C je vrednost hladilnega števila 5,75, med tem ko je pri temperaturni razliki 14°C vrednost 4,1.</dc:description><dc:publisher>[A. Poberžnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-08 14:39:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94210</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
