<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94219"><dc:title>Novinarska etika pri medijskem poročanju o samomorih v letu 2021</dc:title><dc:creator>Blažek Čas,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frangež,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erčulj,	Vanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>etične smernice</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se ukvarja z vprašanjem, kako slovenski mediji poročajo o samomorih in ali pri tem spoštujejo etične smernice, ki jih določajo nacionalne ter mednarodne novinarske organizacije. Poročanje o samomoru je izjemno občutljivo področje, saj lahko neprimerna raba jezika, objava podrobnosti ali izpostavljanje osebnih informacij negativno vplivajo na posameznike, ki so že v duševni stiski. Mediji lahko s svojim pristopom prispevajo bodisi k destigmatizaciji in preventivi bodisi k utrjevanju stereotipov ter povečevanju tveganja za posnemanje. V teoretičnem delu diplomsko delo predstavi temeljne pojme s področja samomora, družbene odzive, pogoste vzroke in statistične trende v Sloveniji ter širše. Predstavljena sta tudi Papageno in Wertherjev učinek, ki prikazujeta dve skrajnosti vpliva medijskega poročanja. V nadaljevanju so predstavljena priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in novinarska poklicna merila. V empiričnem delu diplomskega dela je bila izvedena vsebinska analiza šestih prispevkov na temo samomora, objavljenih leta 2021 in 2022 na portalih 24ur.com, RTV SLO ter NIJZ. Analiza je bila usmerjena v šest ključnih kodirnih kategorij: prikrivanje identitete, izogibanje senzacionalizmu, informacije o pomoči, navedbo vzrokov, izraženo zaskrbljenost in prisotnost preventivnih rešitev. Rezultati so pokazali, da mediji pogosto upoštevajo osnovna načela etičnega poročanja, a večinoma ne vključujejo pomoči posameznikom v stiski, kar zmanjšuje njihove možnosti preprečevanja samomorov. Preventivne vsebine in konkretna ozaveščanja so prisotni le redko. Na koncu delo opozarja na nujnost bolj odgovornega poročanja in poziva k večji vključenosti medijev pri prizadevanju za duševno zdravje.</dc:description><dc:publisher>S. Blažek Čas</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-08 20:08:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
