<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94339"><dc:title>Filip Jakob Repež in starejše slovensko uradovalno pismenstvo</dc:title><dc:creator>Golec,	Boris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovensko uradovalno pismenstvo</dc:subject><dc:subject>Filip Jakob Repež</dc:subject><dc:subject>Loška dolina</dc:subject><dc:subject>navodila za organiste</dc:subject><dc:subject>račun mestnega sodnika</dc:subject><dc:subject>cehovska knjiga</dc:subject><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>Stari trg pri Ložu (Slovenija)</dc:subject><dc:subject>18.st.</dc:subject><dc:description>Filip Jakob Repež (1706–1773), organist v župniji Lož (danes Stari trg pri Ložu), je v slovenski kulturni in literarni zgodovini znan kot avtor tiskanih slovenskih pesmaric in nabožnih besedil. Vsebinska, pravopisna in paleografska analiza malo znanih slovenskih zapisov iz Loške doline, nastalih v drugi in tretji četrtini 18. stoletja, je pokazala, da je imel opazno vlogo tudi v slovenskem uradovalnem pismenstvu. Ni bil namreč samo avtor slovenskih navodil za organiste župnije Lož, kot je veljalo doslej, ampak pisec edinega letnega računa kakšnega mestnega sodnika v slovenščini ter dokumentov loškega čevljarskega in usnjarskega ceha. V prispevku je njegovo slovensko uradovanje postavljeno tudi v okvir rabe pisne slovenščine na širšem območju Cerknice, kjer lahko pogojno govorimo o tovrstni tradiciji in kontinuiteti od zadnje četrtine 17. stoletja.</dc:description><dc:publisher>Univerza v Mariboru, Zgodovinsko društvo v Mariboru</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-08-14 03:29:12</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>94339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
