<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94400"><dc:title>Videokonferenca kot instrument ustne obravnave v sodnem postopku ter njen poseg v načelo neposrednosti</dc:title><dc:creator>Šmigoc,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>videokonferenca</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>zaslišanje</dc:subject><dc:subject>glavna obravnava</dc:subject><dc:subject>neposrednost</dc:subject><dc:subject>ustnost</dc:subject><dc:subject>kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>civilni postopek</dc:subject><dc:description>V civilnih in kazenskih postopkih se lahko vloge pri sodišču vlagajo v elektronski obliki, na narokih lahko stranke in ostali udeleženci sodelujejo z uporabo videokonference, sodišča pa lahko svoje odločbe vročajo po elektronski poti. Namen vodenja postopkov na tak način je v zagotovitvi njihove hitrosti in ekonomičnosti, ustrezna zakonska podlaga pa je sodiščem na voljo že dalj časa. Ukrepi zaradi preprečevanja širjenja virusne bolezni COVID-19 so napredek na tem področju pospešili, predvsem z možnostjo uporabe videokonference, ki sodišču omogoča izvedbo glavnih obravnav ter zaslišanj strank, prič in izvedencev brez njihove fizične navzočnosti v razpravnih dvoranah. Zato je zaradi psihološkega vidika izvedbe dokazov z uporabo videokonference in vpliva neverbalnega vtisa zaslišane osebe na sodnikovo zaznavanje, posebno pozornost treba nameniti spoštovanju temeljnih načel, še posebej načelu neposrednosti. Odgovore na vprašanja, ki se v zvezi z uporabo videokonference v sodnem postopku postavljajo, pa je treba iskati z interdisciplinarnim in primerjalnopravnim pristopom.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-08-15 03:22:10</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>94400</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
