<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94403"><dc:title>Pravilo obrestne omejitve - direktiva EU o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga</dc:title><dc:creator>Kerin,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pravilo obrestne omejitve</dc:subject><dc:subject>Direktiva proti zlorabam</dc:subject><dc:subject>BEPS</dc:subject><dc:subject>primarno pravo EU</dc:subject><dc:subject>ustavnost omejitvenega pravila</dc:subject><dc:description>S 1. 1. 2019 so bile nekatere države članice EU zavezane implementirati pravilo obrestne omejitve na podlagi Direktive proti izogibanju davkom (ATAD), druge države članice, vključno s Slovenijo, s primerljivo učinkovitim pravilom tanke kapitalizacije, pa morajo to napraviti najkasneje do 1. 1. 2024. Namen prispevka je obravnavati pravne dileme na ravni EU v zvezi s pravilom obrestne omejitve, zlasti z vidika njegove skladnosti s primarnim pravom EU. Članek osvetli problematiko preko sodne prakse Sodišča EU. Prikaže tudi potencialno neustavnost pravila obrestne omejitve v Nemčiji. V zadnjem delu najprej proučim sodbe slovenskih sodišč v zvezi s tanko kapitalizacijo. Sledi pregled slovenskih sodb v zvezi z davčnim načelom plačila davka na podlagi ekonomske sposobnosti in objektivnega neto načela. Na podlagi analize sodb Ustavnega sodišča RS lahko sklenemo, da bo z implementacijo pravila obrestne omejitve tudi v Sloveniji takšno pravilo diskriminiralo davčne zavezance. V zaključku prispevka je podanih nekaj predlogov zakonodajalcu.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-08-15 03:22:14</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>94403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>