<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94404"><dc:title>Organizacija javne oblasti v državah članicah EU</dc:title><dc:creator>Ferčič,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>načelo nacionalne institucionalne avtonomije</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>ustavno in upravno pravo</dc:subject><dc:subject>pravo EU</dc:subject><dc:subject>evropeizacija javnega prava</dc:subject><dc:description>V prispevku so obravnavane meje nacionalne institucionalne avtonomije, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji javne oblasti v državah članicah EU. Obravnavane so zlasti v kontekstu vertikalne delitve pristojnosti, glavno vprašanje pa je, katera načela in pravila je treba upoštevati pri oblastnem določanju pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti, torej v okviru organizacije regionalne in lokalne samouprave. Avtor upošteva posebno naravo in značilnosti EU in njenega prava, vključno z načeli, ki so bistvenega pomena, ter evropeizacijo javnega prava. V tej zvezi utemelji stališče, da kljub uveljavitvi načela nacionalne institucionalne avtonomije v sodni praksi, in kljub določbi PEU o spoštovanju nacionalne identitete, ki je neločljivo povezana s temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami držav članic, vključno z regionalno in lokalno samoupravo, njihova avtonomija na tem področju ni absolutna. Zato meni, da je lahko v opisanem kontekstu uporaba pojma »avtonomija« nehote zavajajoča in namesto njega predlaga uporabo pojma »pristojnost« držav članic.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-08-15 03:22:15</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>94404</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
