Umetna inteligenca v mednarodnem trženjskem komuniciranjuŽigart, Žana (Avtor) Korez Vide, Romana (Mentor) umetna inteligencatrženjsko komuniciranjeorodja umetne inteligencedigitalno trženjemednarodno poslovanjeUspešna komunikacija v mednarodnem okolju zahteva razumevanje kulturnih razlik, vrednot in komunikacijskih stilov. Sodobni komunikacijski kanali, kot so internet, družbena omrežja in drugih digitalni mediji, omogočajo hitro in široko širitev informacij, vendar hkrati zahtevajo medijsko pismenost in občutljivost za kulturni kontekst. Pri mednarodnem trženju je potrebno upoštevati različna pravila in norme glede promocijskih aktivnost, ki se med državami močno razlikujejo. Učinkovito komuniciranje zahteva poznavanje lokalnih značilnosti ter sposobnost prilagajanja vsebin in pristopov specifičnim trgom. Sodobno trženje je vse bolj digitalno, kar zahteva uporabo naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, podatkovna analitika in personalizacijska orodja. Digitalno komuniciranje omogoča interaktivnot, hitro odzivanje, personalizacijo sporočil ter pristop, ki združuje fizične in digitalne točke stika s potrošniki. Postavljajo se različna etična vprašanja, kot so varovanje podatkov, transparentnost in soglasje uporabnikov, postajajo vse pomembnejša, saj vplivajo na zaupanje in lojalnost potrošnikov. Umetna inteligenca postaja osrednji element digitalnega trženja, saj omogoča napredno analizo podatkov, avtomatizacijo procesov, prediktivno modeliranje ter generiranje vsebin. Uporablja se v različnih fazah trženja in prispeva k boljši učinkovitosti, večji angažiranosti potrošnikov in dolgoročni konkurenčni prednosti podjetij. Ob tem umetna inteligenca vpliva tudi na mednarodno trgovino, saj prispeva k večji produktivnost, zmanjševanju stroškov, premagovanju jezikovnih ovir in optimizaciji dobavnih verig. Kljub pomislekom glede vpliva na zaposlovanje, raziskave kažejo, da tehnologija večinoma nadomešča rutinska dela in povečuje človeško učinkovitost. Glede na pridobljene rezultate vidimo, da večina slovenskih MSP, ki izvažajo na tuj trg, še ne uporabljajo umetne inteligence v podjetju. Razlogi za neuporabo so različni, od nezaznavanja potreb po uprabi, do specifičnosti branže in trga ter omejevanje uporabe umetne ingelince zaradi korporacijskih pravil. Preostanek podjetij uporablja umetno inteligenco v vsaj enem izmed oddelkov v podjetju, kjer najpogosteje uporabljajo generativni AI oziroma ChatGPT, Google orodja z AI ter pomoč pri avtomatizaciji e-poštnih sporočil.Ž. Žigart]20252025-08-15 14:47:52Diplomsko delo/naloga94415sl