<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94507"><dc:title>Primerjava dveh ključnih tržnih mehanizmov na trgu kripto imetij in delniškem trgu</dc:title><dc:creator>Lukacs,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jagrič,	Vita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>finančni trgi</dc:subject><dc:subject>kripto imetja</dc:subject><dc:subject>regulacija</dc:subject><dc:subject>povpraševanje in ponudba</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava primerjalno analizo dveh ključnih tržnih mehanizmov
– mehanizma ponudbe in povpraševanja ter mehanizma regulacije – v kontekstu
dveh bistveno različnih finančnih trgov: klasičnega, reguliranega delniškega trga ter decentraliziranega in delno nereguliranega trga kripto imetij. Osrednji namen raziskave je bil analizirati, kako institucionalni okvir in raven regulacije vplivata na oblikovanje cen, stabilnost ter vedenje tržnih udeležencev v obeh okoljih.
V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi delovanja tržnih mehanizmov,
posebnosti posameznih trgov, pomen regulacije ter ključna tveganja, ki
spremljajo kripto trg – zlasti visoka volatilnost, omejena likvidnost in
izpostavljenost manipulacijam.
Rezultati empirične analize delno potrjujejo vse tri raziskovalne hipoteze.
Ugotovljeno je, da ima mehanizem ponudbe in povpraševanja večji neposredni
vpliv na oblikovanje cen na trgu kripto imetij kot na delniškem trgu, kjer so cene močneje vezane na fundamentalne dejavnike. Regulacija se je izkazala kot
ključen stabilizacijski element delniškega trga, medtem ko njena odsotnost na
kripto trgu vodi v večjo nepredvidljivost. Poleg tega so bila kripto imetja v
analiziranem obdobju statistično bolj volatilne od delnic, kar je razvidno iz višjih standardnih odklonov dnevnih donosov ter izrazitejših odzivov na dogodke.
Diplomsko delo s tem prispeva k boljšemu razumevanju razlik med urejenimi in
neurejenimi trgi ter opozarja na potrebo po nadaljnjem razvoju globalno
usklajenih regulativnih okvirov za digitalna sredstva. Obenem potrjuje, da
zaupanje, transparentnost in institucionalna podpora predstavljajo ključno
infrastrukturo stabilnih in učinkovitih finančnih trgov.</dc:description><dc:publisher>D. Lukacs]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-19 20:44:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
