<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94571"><dc:title>Stavbna pravica v slovenskem pravu</dc:title><dc:creator>Došler,	Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stvarno pravo</dc:subject><dc:subject>stavbna pravica</dc:subject><dc:subject>novela SPZ-B</dc:subject><dc:subject>etažna lastnina</dc:subject><dc:subject>nastanek</dc:subject><dc:subject>razpolaganje in prenehanje stavbne pravice.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga podrobneje obravnava institut stavbne pravice kot eno izmed stvarnih pravic v slovenskem pravnem redu, s poudarkom na njeni vsebini, pravnih učinkih in spremembah, ki jih je prinesla novela Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) iz leta 2020. V osnovi gre za specifično pravico, ki imetniku omogoča gradnjo in lastništvo objekta na, nad ali pod tujo nepremičnino, ne da bi ta imel lastninsko pravico na samem zemljišču, omenjeno pa omogoča učinkovitejše gospodarsko izkoriščanje prostora, še posebej nepremičnin s statusom javnega dobra.
V nalogi je podrobno prikazan razvoj stavbne pravice, njene značilnosti, njena pravna narava, prenosljivost, možnosti obremenitev ter njeno prenehanje. Avtor se posebej posveča primerjavi ureditve stavbne pravice pred in po sprejetju zadnje novele Stvarnopravnega zakonika, novele SPZ-B, pri čemer je poudarek na spremembi trajanja stavbne pravice, ki se po novem lahko ustanovi tudi za nedoločen čas. Ta sprememba pomeni pomemben premik v praksi, zlasti za zasebne investitorje pri izkoriščanju javnega dobra, saj zagotavlja večjo pravno varnost in stabilnost. Kritična presoja nove ureditve pokaže, da časovno neomejena stavbna pravica sicer odpira pomembne (nove) možnosti, a hkrati poraja nova vprašanja, predvsem glede njenega prenehanja in varstva hipotekarnih upnikov. Ugotovljeno je bilo, da lahko ti v določenih primerih ostanejo brez učinkovitega zavarovanja, kar pomeni, da institut ne ponuja popolne zaščite upnikov v primeru predčasnega prenehanja stavbne pravice. Nadalje naloga izpostavi preoblikovanje stavbne pravice v etažno lastnino, kjer je zakonodaja mestoma nejasna oz. terminološko nedosledna. Poseben poudarek je dan tudi nadomestilu, ki pripada imetniku stavbne pravice ob njenem prenehanju. Novela SPZ-B je to področje spremenila v smislu, da je odpravila kogentnost določbe in omogočila strankam prosto dogovarjanje o nadomestilu in njegovi višini.
Magistrska naloga potrjuje, da je novela SPZ-B institut stavbne pravice približala potrebam sodobne prakse in ga naredila prijaznejšega ter uporabnejšega, vendar pa hkrati ugotavlja, da ostajajo odprta vprašanja, ki terjajo dodatne zakonodajne rešitve in dopolnitve.</dc:description><dc:publisher>D. Došler</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-21 13:13:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
