<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94572"><dc:title>Možnost določitve višine, s katere kaplja kri, na podlagi velikosti in morfoloških značilnosti krvnih madežev</dc:title><dc:creator>Polič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobnič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>morfološke značilnosti</dc:subject><dc:subject>krvne sledi</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>naliza oblike krvnih sledi se uporablja na krajih kaznivih dejanj, kjer je prišlo do krvnih
sledi. Uporablja se z namenom ugotovitve zaporedja dogodkov, položajev, v katerih so bile
osebe, in predmetov, ki so bili uporabljeni. Pri analizi oblike krvnih sledi, ki so posledica
krvi, ki je pravokotno priletela na tla, je glavni problem nepoznavanje volumna krvne
kaplje, ki je ustvarila krvni madež, zaradi česar zgolj na podlagi velikosti premera krvne
sledi ne moremo izračunati razdalje, ki jo je kri preletela, preden je pristala na tleh, torej
višine. Skozi desetletja so se razvile različne metode in tehnike določanja izvora krvne
kaplje. Osnovni postopki za določanje 3D-izvora krvi, ko kri ni priletela pravokotno na
podlago, so poznani in v praksi uporabljeni že več kot 50 let, prav tako njihove omejitve in
posodobitve. V praksi uporabne metode za določanje višine, s katere je krvna kaplja
izvirala in pravokotno priletela na podlago, kjer madežev ne bi uničili, še ni. V magistrskem
delu raziskujemo članek, kjer avtorji trdijo, da lahko uporabijo awalata barvilo kot kri in
določijo višino, s katere je kaplja barvila padla pravokotno na podlago. V nalogi smo
uporabili pravo človeško kri z antikoagulantom (K3EDTA) in poustvarili pogoje, pod
katerimi so svoje poskuse delali avtorji. Nalogo smo razširili in poskuse izvajali z dvema
različnima volumnoma krvi, na različnih podlagah in merili premer madežev, njihove
žarke, satelite in povprečno oddaljenost njihovih satelitov, da ugotovimo, ali lahko iz teh
spremenljivk določimo višino, s katere je krvna kaplja padla pravokotno na podlago. V
nalogi ugotavljamo, da na podlagi morfoloških značilnosti krvnega madeža ne moremo
ugotoviti višine, s katere je krvna kaplja izvirala in pravokotno priletela na podlago.</dc:description><dc:publisher>N. Polič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-21 13:27:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94572</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
