<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94671"><dc:title>Primerjava usposabljanja policijske konjenice med Slovenijo in zvezno državo New York (ZDA)</dc:title><dc:creator>Puš Treven,	Inti	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krope,	Srečko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policijsko delo</dc:subject><dc:subject>policijske konjeniške enote</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>New York</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga se je osredotočala na primerjavo usposabljanja policijske konjenice v Republiki Sloveniji in zvezni državi New York (ZDA). Konjeniške enote, kot posebne enote policije, opravljajo naloge vzdrževanja javnega reda, nadzora množic in patruljiranja na težko dostopnih območjih in v mestih. Namen naloge je bil ugotoviti, kako se usposabljanje konj in policistov konjenikov razlikuje glede na okolijske, pravne in organizacijske razmere v obeh okoljih, ter kakšen vpliv imajo te razlike na operativno učinkovitost in vlogo enot v skupnosti.
Primerjalna analiza je temeljila na kvalitativni in kvantitativni analizi sekundarnih virov, zakonodaje ter strokovne literature. Vključevala je tudi analizo zgodovinskega razvoja konjeniških enot, tehničnih zahtev za izbiro konj in kadrov, strukturiranih postopkov usposabljanja ter vsakodnevnega operativnega delovanja.
Ključen empirični prispevek naloge je predstavljal strukturiran intervju z inštruktorjem slovenske policijske konjenice, ki osvetljuje konkretne prakse in izzive na terenu.
Ugotovitve so pokazale, da konjeniške enote v Sloveniji delujejo v mešanem okolju (urbano–naravnem), zato je njihovo usposabljanje bolj vsestransko, s poudarkom na taktiki, preživetju v naravi in odzivanju na različne dražljaje. NYPD pa je specializiran za gosto urbano okolje, kar zahteva intenzivno senzorično navajanje konj ter poudarjeno psihofizično pripravljenost policistov. V Sloveniji policisti za konje skrbijo in jih trenirajo sami, v NYPD pa sodelujejo tudi civilni pomočniki. Pravno gledano je razlika predvsem v statusu konja – v Sloveniji kot sredstvo, v ZDA pa kot pravno zaščitena »službena oseba«.
Zaključki so pokazali, da je možno določene pristope prenesti na oba sistema. Priporočamo nadaljnjo standardizacijo usposabljanja, večjo institucionalno podporo konjeniškim enotam in več mednarodnega sodelovanja. Rezultati prispevajo k razumevanju pomena policijske konjenice v sodobnem času, kjer konj ni le orodje, temveč del varnostnega sistema z edinstveno funkcijo vzpostavljanja stika z javnostjo in simbolne prisotnosti varnosti v prostoru.</dc:description><dc:publisher>I. Puš Treven</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-25 11:20:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94671</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
