<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94737"><dc:title>Primerjava med človeškim programerjem in umetno inteligenco pri generiranju programske kode in dokumentacije</dc:title><dc:creator>Fakin,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šumak,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>Github Copilot</dc:subject><dc:subject>programiranje</dc:subject><dc:subject>primerjava razvoja</dc:subject><dc:subject>React</dc:subject><dc:subject>C#</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu primerjamo učinkovitost umetne inteligence in človeškega programerja pri pisanju kode in dokumentacije. Zasnovali smo spletno in mobilno aplikacijo in vsako implementirali na dva načina. Najprej samostojno, nato pa z agentskim načinom umetne inteligence, kjer je bila implementacija opravljena izključno na podlagi pozivov. Skozi implementacijo smo merili čas razvoja, na koncu pa s pomočjo anketirancev ocenili kakovost kode, uporabniških vmesnikov in dokumentacije. Rezultati kažejo, da je umetna inteligenca hitrejša predvsem pri nalogah z znanimi vzorci, medtem ko se prednost zmanjša v manj razširjenih tehnologijah. Kakovost kode je praviloma višja pri tradicionalnem pristopu, pri uporabniških vmesnikih pa so razlike manjše. Umetna inteligenca dokumentacijo pripravi hitreje, vendar je človeško besedilo bolj berljivo in točno.</dc:description><dc:publisher>[T. Fakin]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-26 13:43:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>