<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94798"><dc:title>Pridobivanje trajnostnih polimernih materialov iz vanilin metakrilata</dc:title><dc:creator>Sodin,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Paljevac,	Muzafera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vanilin</dc:subject><dc:subject>vanilin metakrilat</dc:subject><dc:subject>anhidrid ocetne kisline</dc:subject><dc:subject>emulzije</dc:subject><dc:subject>poliHIPE</dc:subject><dc:subject>bioosnovani polimeri</dc:subject><dc:description>V okviru diplomskega dela smo raziskali sintezo in uporabo vanilin metakrilata kot bio-osnovanega monomera za pripravo trajnostnih, visoko poroznih polimernih materialov. Vanilin metakrilat smo sintetizirali iz vanilina in anhidrida metakrilne kisline ob prisotnosti katalizatorja 4-(dimetilamino)piridina v inertni atmosferi. Nastali produkt smo okarakterizirali z jedrsko magnetno resonanco, s čimer smo potrdili uspešnost esterifikacije ter strukturo sintetizirane spojine.
Vanilin metakrilat smo uporabili kot osnovni monomer za pripravo poroznih kopolimerov s tremi različnimi zamreževali: etilen glikol dimetakrilatom, 1,6-heksandiol diakrilatom in divinil adipatom. Polimere smo sintetizirali s postopkom fotopolimerizacije emulzij z visokim deležem notranje faze. Kot notranjo fazo emulzij smo uporabili vodno raztopino kalcijevega klorida heksahidrata, kot surfaktant Hypermer B246 ter kot fotoiniciator Irgacure 819. Preučevali smo vpliv razmerja monomerov na morfologijo in strukturo pripravljenih materialov.
Sintetizirane poliHIPE monolite smo okarakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), infrardečo spektroskopijo (FTIR) ter z določanjem specifičnih površin po metodi BET porozimetrije. Rezultati so pokazali, da imajo sintetizirani materiali odprtocelično ali delno odprtocelično morfologijo. Izrazita odprtocelična morfologija je bila dosežena pri uporabi etilen glikol dimetakrilata in 1,6-heksandiol diakrilata, medtem ko je bil pri polimerih z divinil adipatom zaznan nastanek por, vendar te niso bile tako izrazito odprtocelične kot pri ostalih dveh zamreževalih. FTIR analiza je potrdila uspešno vključitev monomerov v polimerno verigo, BET porozimetrija pa je pokazala, da se s povečevanjem deleža zamreževala povečuje tudi specifična površina materialov.</dc:description><dc:publisher>[U. Sodin]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-27 15:55:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94798</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>