<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94897"><dc:title>Zastopanost elementov bralne pismenosti v učnih načrtih študijskih programov 1. in 2. stopnje razredni pouk in predšolska vzgoja</dc:title><dc:creator>Šek,	Polonca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš-Grmek,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>gradniki bralne pismenosti</dc:subject><dc:subject>študijski program predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>študijski program razredni pouk</dc:subject><dc:subject>učni načrti</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:description>Prispevek prikazuje rezultate analize študijskih programov Predšolska vzgoja in Razredni pouk z vidika bralne pismenosti. Elementi bralne pismenosti niso prisotni v vseh analiziranih učnih enotah. Največ jih je v učnih enotah, povezanih z obravnavo mladinske književnosti in jezika (slovenskega in angleškega). Najopaznejša je prisotnost prvega (govor) in petega gradnika bralne pismenosti (besedišče). Zadnji je z vidika študija ključni gradnik, saj zajema usvajanje in širjenje besedišča za uspešno branje z razumevanjem, učenje in sporazumevanje, razumevanje pomena besed in njihovo uporabo pri sprejemanju in tvorjenju besedil ter uporabo jezikovnih virov in priročnikov. Pomembno zastopana sta tudi gradnika razumevanje in tvorjenje besedil. Gradnik kritično branje je v bistveno večji meri prisoten na drugi stopnji študija, ki od študenta pričakuje in zahteva ne le razumevanje prebranega, ampak tudi kritično razmišljanje, vrednotenje in vzpostavljanje odnosa do prebranega.</dc:description><dc:publisher>Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-29 03:32:21</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>94897</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
