Raba priimkov oseb ženskega spolaPangerl, Nuša (Avtor) Vičar, Branka (Mentor) Kern, Boris (Komentor) priimki oseb ženskega spolasvojilna oblika priimkovspolna asimetrijakorpus Trendikorpusna analizaV magistrskem delu je bila raziskana raba priimkov oseb ženskega spola, kot jo izkazuje korpus Trendi. Posebna pozornost je bila namenjena rabi priimkov oseb ženskega spola z ničto končnico v razmerju do svojilnih oblik z obraziloma -ova/-eva, in sicer v različnih skladenjskih rabah: samostojna raba priimka (tj. brez imena), raba priimka ob imenu, raba priimka ob iniciali imena in raba priimka ob nazivu, funkciji, poklicu. V raziskavo so bile vključene naslednje štiri skupine priimkov oseb ženskega spola: domači enojni, domači dvojni, tuji enojni in tuji dvojni priimki, pri čemer je bil narejen izbor konkretnih priimkov oseb, ki se v zadnjih letih pogosto pojavljajo v medijih in delujejo na različnih področjih (politika, kultura, šport). Rezultati analize so pokazali, da se v besedilih korpusa Trendi priimki oseb ženskega spola pogosteje pojavljajo v obliki z ničto končnico kot v svojilni obliki. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se v samostojni rabi, tj. brez navedbe imena, 1,4-krat pogosteje pojavlja svojilna oblika priimkov. Tudi raba priimka z ničto končnico je v gradivu razširjena in močno zastopana, kar se zlasti kaže v ostalih treh skladenjskih rabah, pri katerih je oblika z ničto končnico prevladujoča. Tako je bilo tudi glede na predhodne raziskave (npr. Šorli 2019a) potrjeno, da se je samostojna raba priimkov v obliki z ničto končnico v zadnjih letih uveljavila.N. Pangerl20252025-08-31 22:30:01Magistrsko delo/naloga94977sl