<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95147"><dc:title>Ekološka kriminaliteta kot transnacionalna varnostna grožnja</dc:title><dc:creator>Turk,	Kimi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološka kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>organizirana ekološka kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>varnostna grožnja</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je obravnavana organizirana ekološka kriminaliteta kot ena izmed osrednjih sodobnih transnacionalnih varnostnih groženj, pri čemer je analiziran odziv Slovenije in Švedske na področju njenega preprečevanja in pregona. Zaradi njene čezmejne narave je za učinkovito obravnavo tovrstne kriminalitete potrebno usklajeno delovanje številnih institucij na nacionalni in mednarodni ravni. Opredeljeni so temeljni pojmi in značilnosti organizirane ekološke kriminalitete, njena povezanost z delovanjem organiziranih kriminalnih združb ter vplivi na naravne vire, javno zdravje, gospodarsko stabilnost in varnost skupnosti. Z deskriptivno metodo so analizirani pravni akti, strateški dokumenti in podatki o delovanju pristojnih organov, s primerjalno metodo pa identificirane razlike in podobnosti v nacionalnih pristopih. Analiza je pokazala, da slovenski sistem ostaja pretežno reaktiven, kar je posledica pomanjkljivosti zakonodaje, razpršenih pristojnosti, omejenih virov in odsotnosti dolgoročne strategije. Nasprotno je bilo ugotovljeno, da švedski pristop temelji na preventivi, centraliziranem nadzoru ter rednem izvajanju sistemskih nadzorov in podatkovnih analiz za zgodnje prepoznavanje tveganj. Na podlagi tega je bilo ocenjeno, da bi vključitev izbranih elementov švedskega modela, kot sta okrepljena preventiva in učinkovitejša koordinacija organov, lahko bistveno izboljšala učinkovitost slovenskega sistema. Poudarjena je bila tudi potreba po krepitvi mednarodnega sodelovanja, izmenjavi dobrih praks in uskladitvi zakonodajnih standardov.</dc:description><dc:publisher>K. Turk</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-05 21:06:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija; Švedska;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
