<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95148"><dc:title>Modeliranje procesa proizvodnje ocetne kisline iz trdnih komunalnih odpadkov</dc:title><dc:creator>Ačko,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Kralj,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kegl,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ocetna kislina</dc:subject><dc:subject>Aspen Plus</dc:subject><dc:subject>sintezni plin</dc:subject><dc:subject>trdni komunalni odpadki</dc:subject><dc:subject>metanol</dc:subject><dc:subject>modeliranje kemijskih procesov</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena analiza proizvodnje ocetne kisline iz trdnih komunalnih odpadkov (TKO) z uporabo programske opreme Aspen Plus. Namen dela je bil ovrednotiti vpliv sestave odpadkov in procesnih parametrov na donos končnega produkta, ki ga predstavlja ocetna kislina. Osredotočili smo se na štiri različne scenarije: sortirane TKO, sortirane TKO z dodatkom CO2, delno sortirane TKO z dodatkom CO2 in nesortirane TKO z dodatkom CO2. V eksperimentalnem delu smo zasnovali procesne simulacije, ki vključujejo vse ključne enote za proces od uplinjanja do sinteze ocetne kisline. Spremljali smo molske pretoke (F) vmesnih produktov in glavnega produkta, temperaturne in tlačne profile skozi proces ter toplotne tokove (Q) in mehansko moč kompresorjev (P). Rezultati kažejo, da je sestava vhodnih TKO ključnega pomena za stabilnost procesa in izkoristke. Sortirani TKO omogočajo najboljšo in najbolj stabilno proizvodnjo, pri čemer dodatek CO2 še dodatno poveča donos sinteznega plina (SP) in posledično metanola ter ocetne kisline. Pri nesortiranih TKO se pojavljajo večja nihanja zaradi vlage in inertnih komponent, kar zmanjšuje učinkovitost procesa. Ugotovili smo, da je optimalna rešitev proizvodnja ocetne kisline iz sortiranih TKO z dodatkom CO2, saj zagotavlja največji donos, stabilne procesne pogoje ter bolj uravnoteženo porazdelitev toplotnih tokov. Delo prispeva k boljšemu razumevanju možnosti energetske in kemijske valorizacije TKO ter ponuja smernice za optimizacijo procesov, ki lahko pomembno vplivajo na trajnostno ravnanje z odpadki.</dc:description><dc:publisher>[I. Ačko]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2025-09-05 21:35:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>95148</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
